Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bilo (1.026-1.050)
- nemóč in némoč ž neskl. (ọ̑; ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti ♪
- nèmogòč tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a)
uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
- nèmóžnost -i ž (ȅ-ọ́) 1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja 2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje ♪
- nènačŕten -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni načrten: nenačrtna gradnja; nenačrtno izkoriščanje gozdov; nenačrtno razdeljevanje; njegovo šolanje je bilo nenačrtno / nenačrtno gospodarstvo / nenačrtno srečanje nènačŕtno prisl.: nenačrtno graditi; turizem se je razvijal nenačrtno ♪
- nènadárjen -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka nadarjenosti: v razredu je bilo precej nenadarjenih učencev; biti nenadarjen za matematiko / omejeni in nenadarjeni ljudje ♪
- nènaklónjen -a -o prid. (ȅ-ọ́) navadno v povedni rabi, navadno z dajalnikom ki ni naklonjen: čutili so, da jim je nenaklonjen / komisija je postajala tej zamisli vedno bolj nenaklonjena / evfem. ni mogel skriti svojega nenaklonjenega odnosa do njega sovražnega ∙ publ. vreme je bilo tekmovalcem nenaklonjeno med tekmovanjem vreme ni bilo ugodno ♪
- nènarejèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni narejen: trpel je zaradi narejenih in nenarejenih krivic / veselje ob njegovem prihodu je bilo nenarejeno resnično, iskreno ♪
- nèokúsen -sna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) ki ni okusen: neokusna jed; kosilo je bilo zelo neokusno / neokusna kravata, obleka / ekspr. njegova pripomba je bila precej neokusna ∙ ekspr. neokusen človek neprijeten, zoprn; ekspr. rad pripoveduje neokusne šale nespodobne, opolzke nèokúsno prisl.: neokusno pripravljena jed; neokusno opremljeno stanovanje ♪
- nèopisljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo nèopisljívo prisl.: neopisljivo lep pogled ♪
- nèoprijemljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega ♪
- nèpazljívec -vca m (ȅ-ȋ) ekspr. nepazljiv človek: v razredu je bilo precej nepazljivcev ♪
- nèplesálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni plesalec: v dvorani je bilo več neplesalcev kot plesalcev ♪
- nèplôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni ploven: jezero je bilo zaradi vetra skoraj neplovno / plovne in neplovne reke ♪
- nepočákaven -vna -o prid. (ā) star. neučakan: vozili so zelo hitro, ker je bilo dekle tako nepočakavno ♪
- nèpolítičen -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni političen: nepolitična akcija; društvo je bilo nepolitično / članki nepolitične vsebine / politični in nepolitični jetniki ♪
- nèpopít -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni popit: bilo mu je žal nepopitega vina ♪
- nèpoplačljív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da poplačati: nepoplačljivi dolgovi ∙ knjiž. poslušanje te skladbe je bilo nepoplačljivo doživetje izredno, čudovito ♪
- nèpopólnost -i [u̯n] ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave ♪
- nèpotrébnost -i ž (ȅ-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari ♪
- nèpotŕjen -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni potrjen: nepotrjena listina / nepotrjena pravica / nepotrjene vesti / publ. po nepotrjenih poročilih je bilo v nesreči veliko ranjenih ♪
- nèpràv prisl. (ȅ-ȁ) knjiž. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; narobe, napačno: neprav presoditi, ravnati / ekspr.: ni ji neprav, da jo obiskuje; nima tako zelo neprav ∙ elipt., knjiž. šteli so ga — prav ali neprav - za nasprotnika naj je bilo prav ali ne; sam., v zvezi s prav: vsak ima svoj prav in neprav; ni mu mar za prav ali neprav ♪
- nèpreglédan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni pregledan: na mizi so ležali nepregledani časopisi / v ambulanti je bilo še precej nepregledanih bolnikov / tehnično nepregledano vozilo ♪
- nèpretéhtan -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča ♪
- nèprevérjen -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni preverjen: nepreverjena poročila; publ. po še nepreverjenih podatkih je bilo precej smrtnih žrtev / uvajati nepreverjene metode nepreizkušene ♪
- nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti ♪
901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126