Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bili (869-893)


  1.      prebrídek  -dka -o stil. -ó prid. (í ȋ) nav. ekspr. 1. preveč bridek: nesreča je prebridka, da bi jo lahko pozabili 2. zelo bridek: prebridki spomini; zadela ga je prebridka usoda izgnanca / točiti prebridke solze / star. prebridka smrt prebrídko stil. prebridkó prisl.: prebridko občutiti poraz; novica me je prebridko zadela; prebridko zajokati ♪
  2.      predàh  -áha m (ȁ á) 1. kratka prekinitev govorjenja, petja zaradi umiritve dihanja: predah med govorjenjem / po kratkem predahu je pevec pel dalje 2. knjiž. navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve; oddih: podaljšati, potrebovati predah / po predahu je spet lahko delal 3. knjiž. čas med koncem in ponovnim nastopom kakega dejanja, pojava; premor: po nekajletnem predahu je društvo spet začelo delovati / predah med zimsko in poletno sezono so porabili za obnovo hotela / v boju za dobrine so le vmesni predahi, nikoli pa ta boj ne zamre časovni presledki ● knjiž. delati, govoriti brez predaha neprenehoma ♪
  3.      predál  -a m (ȃ) 1. škatli podoben del v kosu pohištva, ki se da izvleči: odpreti, zapreti predal; vzeti iz predala; zložiti v predal; iskati po predalu; globok, skriven predal; spodnji predal v predalniku; pisalna miza s predali / ročaji za predale // prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: razdeliti skrinjo v dva predala; skrivni predali v kovčku; torbica s predaloma; pren. skriti predali srca 2. nar. visoka, zgoraj odprta naprava iz desk za shranjevanje žita: stresati žito v predale / veseliti se polnih predalov v kašči 3. nav. mn., zastar. rubrika, stolpec: polniti predale lista s pesmicami; napadi v predalih dnevnikov ● publ. ob tem dogodku so obtožbo spet potegnili iz predala so jo začeli spet obravnavati; ekspr. vsako stvar postavi, uvrsti v svoj predal postavi, uvrsti v kako skupino glede na enake ali podobne lastnosti; ekspr. njega ni mogoče spraviti v noben predal zaradi individualnih značilnosti ga ni mogoče uvrstiti v kako skupino; ekspr. roman je obležal v urednikovem predalu ni bil objavljen; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo ◊ bot. pretini delijo plodnico v predale; les. angleški predal z nižjo sprednjo stranico; ptt poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame ♪
  4.      predáleč  prisl. (á) preveč daleč: postaja je predaleč, zamudil boš; čoln je predaleč od brega, da bi s plavanjem dosegel kopno / domov imaš predaleč, ostani pri nas čez noč ∙ ekspr. zdaj sem že predaleč, da bi se umaknil preveč sem žrtvoval za stvar; ekspr. stvar so gnali predaleč pretiravali so; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; knjiž. predaleč bi nas privedlo, če bi hoteli obravnavati vse podrobnosti preveč časa, prostora bi porabili; ekspr. po nazorih sta si predaleč narazen njuni nazori so preveč različni ♪
  5.      prèdjesénski  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) nanašajoč se na čas pred jesenjo: predjesensko nebo / predjesenski dnevi so bili topli in sončni ♪
  6.      prédnik  -a m (ẹ̑) 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine // začetnik rodu: imeti skupnega prednika // biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka 2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki 3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki ◊ jur. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga ♪
  7.      predóber  -dôbra -o prid. (ọ́ ó) ekspr. 1. preveč dober: fant je predober in prepošten / še predobri ste bili z njim / ta podrtija je zanj še predobra 2. zelo dober: moja predobra mati / povsod so speljane predobre ceste / postregli so nam s samimi predobrimi jedmi zelo okusnimi predôbro prisl.: še predobro se mu godi; še predobro ga poznam; predobro soditi koga; svojih napak se predobro zaveda ♪
  8.      predsódek 1 -dka m (ọ̑) negativen, odklonilen odnos do koga ali česa, neodvisen od izkustva: to je le predsodek; imeti najrazličnejše predsodke; niso bili obremenjeni s predsodki / ekspr. otresel, znebil se je vseh predsodkov / ideološki, moralni predsodek; zaradi rasnih predsodkov ga je sovražil; iz verskih predsodkov živine ne koljejo / brez predsodkov je govorila o problemih ♪
  9.      predstáviti  -im dov. (á ȃ) 1. z navajanjem imena koga osebno seznaniti s kom: predstaviti prijatelja staršem; predstavil mu je svojo nevesto; predstavili so se drug drugemu / pozabil se je predstaviti; predstaviti se s polnim imenom 2. narediti javno znano kako a) dejavnost koga: režiser je v novem filmu predstavil same mlade igralce; skladatelja bodo predstavili s petimi skladbami; na koncertu se je predstavilo več pevcev / predstavili so se kot amaterji / knjiga predstavi delovanje mlade generacije med revolucijo b) lastnost, lastnosti: ni jih še predstavil; predstavila ga je v najboljši luči / s tem so se predstavili kot dobri poznavalci umetnosti // javno pokazati, razstaviti: predstavili so nov tip avtomobila / na razstavi so obiskovalcem predstavili več vrst strojev predstáviti si povzročiti, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: ta pojav si je težko predstavil; predstavite si, kaj bi to pomenilo za nas predstávljen -a -o: pri kosilu so mi bili vsi predstavljeni; na sliki je predstavljena pesnikova rojstna hiša; slovenski narod je v zgodovini dostojno predstavljen; ti prevodi so bralcem predstavljeni prvič ♪
  10.      predvčérajšnji  -a -e prid. (ẹ́) nanašajoč se na drugi dan pred današnjim dnevom: predvčerajšnji dogodki / predvčerajšnjega časopisa nismo dobili ♪
  11.      preenolíčen  -čna -o prid. (ȋ) preveč enoličen: brez tega bi jim bili večeri preenolični; življenje je tam preenolično / preenolična hrana ♪
  12.      pregáziti  -im dov., pregázila in pregazíla (á ȃ) 1. gazeč priti z enega konca česa na drugega: ponoči so pregazili še zadnji del poti // knjiž. poteptati: ovce so pregazile deteljišče / konj ga je pregazil; pren. sovražne čete so jih pregazile 2. narediti gaz (v sneg): šel je pred drugimi, da bi pregazil visoki sneg pregážen -a -o: sneg še ni pregažen; sovražniki so bili pregaženi; pregažena pot ♪
  13.      pregrabíti  in pregrábiti -im, in pregrábiti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) z grabljenjem priti z enega konca česa na drugega: kolikokrat je že pregrabila te travnike / skakalnico so pregrabili z železnimi grabljami / igrišče bo treba pregrabiti in povaljati znova pograbiti ♪
  14.      prehiteváč  -a m (á) knjiž. avtomobilist, ki (rad) prehiteva: na cestah so najbolj nevarni prehitevači ♪
  15.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪
  16.      prehodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot // hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče podolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije ● ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela prehodíti se nav. ekspr. s hojo se razgibati: z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim; bolnik se je vsak dan malo prehodil / konje je gonil na travnik, da so se prehodili prehodívši zastar.: prehodivši nekaj korakov, se je ustavil prehójen -a -o: ozreti se na prehojeno pot; ta pot ni bila še nikoli prehojena; vse dvorišče je prehojeno in poteptano ♪
  17.      prehúd  -a -o in -ó prid. (ȗ ú) preveč hud: prehudi starši / ne bodi prehud z njo / prehudi časi so bili, da bi se jih radi spominjali / prehud mraz, veter; takrat je bila prehuda revščina / prehuda bolečina / zgodila se mu je res prehuda krivica ∙ ekspr. to bi bil prehud udarec zanjo to bi jo preveč prizadelo prehudó prisl.: prehudo me zebe, da bi še ostal / v povedni rabi če bo prehudo, bom odšla ♪
  18.      preizkúšnja  tudi preskúšnja -e ž (ȗ) 1. kar zahteva višjo stopnjo kake človekove (pozitivne) lastnosti, sposobnosti: prebiti, prestati, zdržati preizkušnjo; to je zanj huda, težka, velika preizkušnja; bili so kos vsaki preizkušnji / hitrostna preizkušnja na smučeh; spretnostna preizkušnja / biti, stati pred preizkušnjo 2. glagolnik od preizkušati ali preizkusiti: preizkušnja avtomobila; preizkušnja nove učne metode; preizkušnja škropiva / preizkušnja moči, vzdržljivosti / inteligenčna, krvna preizkušnja / preizkušnja seča glede na beljakovine, sladkor; prim. preskušnja ♪
  19.      préj  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi v krajšem času, hitreje a) kot ponavadi: včeraj je prišel prej na delo; ravno prej sem ga srečal; ekspr. danes zvečer pridi malo prej / bodi kako uro prej na postaji; ob sedmih, če ne prej, bom doma; predstava se začne prej kakor ob štirih / čim prej se umakneš, tem bolje; čim prej se dogovorite, tem prej bomo odšli; glej, da čim prej vrneš knjigo čimprej / elipt. fantje so se kosali, kateri bo prej b) kot drugo dejanje: ne bom prej odnehal, da ga najdem / naš tekač je prišel prej na cilj kot mnogi tuji 2. izraža predhodnost dejanja: prej premisli, potem se odloči; bal sem se ga že prej, ko ga še nisem poznal; brada, prej tako črna, mu je osivela / ta kraj mi je že od prej znan; ekspr. bil je jezen, kakor ga nisem videl ne prej ne pozneje / kot vljudnostna fraza dovolite, da se vam prej predstavim // izraža preteklost dejanja: vrt je zdaj še lepši kot prej; zdaj govoriš, prej si pa molčal; morda je bila srečna kdaj prej; prej omenjeni pisec; elipt. oprosti za prej / že davno prej bi bili morali to storiti; srečal sem ga malo prej maloprej; ekspr. prej bi bil premislil 3. izraža večjo verjetnost: verjel bo prej tovarišem kakor staršem; ima prej rumenkasto kakor belo polt; ekspr.: prej bi se dal ubiti, kakor da bi odnehal; dal bi vse na svetu prej kakor svojo neodvisnost / ni ravno velik, prej bi rekel, da je srednje postave // ekspr., v zvezi z vse izraža močno zanikanje: nikoli si nista bila prijatelja, vse drugo prej; ta človek je vse prej kot prijazen ● pog. moja mama se je prej pisala Kveder pred poroko; ekspr. vrni se prej ko mogoče kar se da hitro, kar najhitreje; ekspr. prej ali slej pride streznjenje nekoč gotovo; star. še prej ta dan je bil doma prejšnji dan; preg. kdor prej pride, prej melje prvi ima prednost préj ko vez., v časovnih odvisnih stavkih preden: vojne bo konec, prej ko mine leto / s prislovom za novico sem izvedel, še prej ko sem se vrnil // v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: prej ko začnemo, prej bomo nehali; prej ko priznaš, bolje bo zate; prim. najprej, prejkoprej, prejkoslej, slejkoprej ♪
  20.      prejòj  tudi prejój medm. (ȍ; ọ̑) 1. navadno v zvezi z joj izraža močno čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, prejoj, izgubili smo se; joj in prejoj, ob vse sem // izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, prejoj, kako je hudo 2. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa; joj: tolkli so po nas, da je bilo prejoj ♪
  21.      preklétstvo  -a s (ẹ̑) 1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode // stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo; ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo; vetrovi so bili prekletstvo te poti ● kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil ♪
  22.      preláhek  tudi prelahák -hka -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč lahek: predmet je bil prelahek, da bi se potopil; piščanci so bili še prelahki za prodajo / dali so mu prelahko delo; vprašanja so bila zanj prelahka / za tak zločin je bila kazen še prelahka / te cigarete so nekoliko prelahke zame; vino ne sme biti prelahko / imel je prelahko življenje, da bi mogel razumeti druge / ekspr. prelahka je zanj preveč lahkomiselna, preveč neresna / ekspr. črtica je prelahka za objavo umetniško premalo zahtevna prelahkó prisl.: prelahko je dosegel svoj namen; prelahko jemati vprašanje varstva narave ♪
  23.      prém  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) knjiž. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju 2. dosleden, načelen: bister in prem človek ◊ fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; lingv. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju prémo 1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos 2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost: odšel je premo domov ♪
  24.      premágati  -am dov. (ȃ) 1. v tekmovanju, boju doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: domače moštvo je premagalo goste; premagati sovražnike; premagati v prvi tekmi / ekspr. alpinista sta nazadnje le premagala steno; pren., ekspr. ljubezen je premagala sovraštvo; moralno premagati koga // biti sposoben odločujoče vplivati na pojavitev, potek, stanje česa: premagati jezo, žalost; premagati strah pred globino / s težavo je premagala solze zadržala 2. narediti, povzročiti, da kdo kaj naredi, čeprav tega ne želi: lakota ga je premagala, da je zapustil skrivališče; radovednost ga je premagala, da je odprl pismo; brezoseb. premagalo ga je, da je zadremal // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: jok jo je premagal; starko je premagal spanec zaspala je 3. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati: premagati nasprotja, ovire, težave / premagati posledice poplav, potresa ● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; ekspr. premagati bolezen ozdraveti; ekspr. premagati koga na vsej liniji popolnoma, v celoti premágati se ostati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: premagal se je in molčal; težko se je premagala, da ni zakričala nad otrokom premágan -a -o: prvi poskusi napada so bili hitro premagani; otrokov strah je bil kmalu premagan; čutiti se premaganega; premagane težave; sam.: beda premaganih ♪
  25.      premišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti; premišljevati nalogo; premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe; premišljeval je o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega dostikrat premišljuje; zmeraj kaj premišljuje; globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje misli b) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel; premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjuje c) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel; rad premišljuje o svoji mladosti; zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanje premišljeváje: premišljevaje hoditi; premišljevaje nasloni glavo na roko premišljujóč -a -e: to ji je dajalo premišljujoč videz; bili so trezni in premišljujoči ♪

   744 769 794 819 844 869 894 919 944 969  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA