Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bila (376-400)
- fantástka -e ž (ȃ) ženska oblika od fantast: bila je nepoboljšljiva fantastka ♪
- fáza -e ž (á) 1. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa z vsebinskimi značilnostmi v okviru celote, razvojna stopnja: prišlo je do kritične faze v gospodarstvu; današnja, sedanja faza družbenega razvoja; delo je v zadnji fazi; faza tehnološkega procesa; prehod iz ene faze v drugo / razvojne faze otrokove duhovne rasti stopnje; ugotoviti bolezen v njeni začetni fazi / knjiž. to je bila pomembna faza v našem kulturnem življenju čas, doba 2. fiz. količina, ki določa trenutno vrednost nihajoče količine: napetosti nihata z nasprotno fazo 3. elektr. izmenični električni tok ali napetost, katerih nihanje ni istočasno z nihanjem drugega izmeničnega električnega toka ali napetosti: faze trifaznega toka // poljud. fazni vodnik: dotakniti se faze 4. astr. razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo planeta, satelita ali Lune: Venerine faze
5. kem. snov v določenem agregatnem stanju kot sestavina zmesi: plinska, tekoča, trdna faza / disperzna faza snov, ki je razpršena v drugi snovi ♪
- ferál -a [au̯] m (ȃ) nar. svetilka na plin ali petrolej: Noč je bila in električne svetilke so ugasnile in zagorel je plin v starih feralih vrh stebrov (B. Pahor) ♪
- fíčko -a m (ȋ) pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: kupili so fička; vozi se s fičkom ♪
- fíčo -ta in -a m (ȋ) pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: garaža je komaj za fičota dovolj velika ♪
- fírbec -bca m (ȋ) nižje pog. radovednost: dela sem se lotil bolj iz firbca / firbec me je gnal v svet ∙ pog., ekspr. sam firbec jih je zelo so radovedni // ekspr. radovednež: firbci se že zbirajo; firbcem se dati v zobe; bila je pravi firbec / kot nagovor pa poslušaj, firbec ♪
- fižolovína in fižólovina -e ž (í; ọ̑) fižolova slama: fižolovina je bila vsa prepletena ♪
- flájcka -e ž (ȃ) nar., slabš. vlačuga, prostitutka: Zdaj bo tudi ta flajcka dobila moža (I. Koprivec) ♪
- fléten -tna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) pog. čeden, ljubek: nekoč je bila fletna; fletno dekle / kako si fletna, kadar si dobre volje // prijeten, zabaven: škoda, da ga ne poznaš, prav fleten človek je / naučil nas je fletno igro flétno prisl.: to si pa že tako fletno povedal / v povedni rabi pri vas je pa fletno ♪
- flétkan -a -o prid. (ẹ̑) pog., ekspr. čeden, ljubek: bila je prav fletkan deklič / moja mucka je bila tako fletkana ♪
- floriáda -e ž (ȃ) knjiž. velika razstava cvetja: floriada je privabila v mesto mnogo ljudi ♪
- fórma -e ž (ọ̑) 1. navadno s prilastkom določen videz, ki ga ima stvar v prostoru; oblika: pravokotna forma stavbe; čevlji so izgubili prvotno formo / moderna forma pohištva / mokra obleka je še bolj poudarila njene oble forme / gotske forme na fasadi // videz, zunanji izraz kakega pojava, pogojen z njegovo vsebino: novi sistem delitve dohodka vpliva na nastajanje drugačnih organizacijskih form; umetnost je ena izmed form kulture; forme političnega življenja // s prilastkom način, kako se kaj dela: anketna forma poizvedovanja / vprašanja so bila podana v pisni formi 2. način, kako je kaj izraženo, povedano, navadno v umetniškem delu: dajati prednost formi; predpisovati formo v umetnosti; vsebina in forma; mojster v formi / delo ima izbrušeno, izdelano formo // s prilastkom sistem izraznih sredstev, v katerem se izrazi kaka vsebina: sprejeti nove forme; epska forma;
glasbena forma; pesniške forme 3. ustaljen, predpisan način v občevanju med ljudmi: držati se forme / ekspr. njegova uglajenost je gola forma // formalnost: preiskali so jih samo zaradi forme 4. stanje duševne in telesne usposobljenosti za dobre dosežke, zlasti v športu: imeti, ohraniti, zgubiti formo; plavalci zopet prihajajo v formo; moštvo je v blesteči formi; olimpijska, vrhunska forma športnika / pog.: na zabavi so bili vsi v formi razpoloženi, dobre volje; danes mu delo ne gre, ni v formi ni razpoložen za delo 5. teh. votla priprava, po kateri se oblikuje vanjo vlita tekoča kovina, kalup: odpreti, sestaviti formo; peščena forma ◊ biol. forma sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od varietete; filoz. forma način, kako je snov izoblikovana v stvarnost, možnost v realnost; lingv. forma sklonska, spregatvena ali besedotvorna določenost jezikovnega sredstva; oblika; muz. ciklična forma; tisk. forma stavek ali več stavkov na
eni tiskovni plošči ♪
- fortifikácija -e ž (á) 1. voj. utrjevanje zemljišča v obrambne namene: fortifikacija objekta // nauk o tem: učiti se fortifikacijo 2. redko utrdba: okolica mesta je dobila močne fortifikacije ♪
- fosforescírati -am nedov. (ȋ) 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe ♪
- fotográfinja -e ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: bila je risarka in fotografinja ♪
- frájer -ja m (á) pog. moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: mestni frajerji; večji frajer je, kot sem mislil; skušal je biti frajer // nižje pog. moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta; fant: našla si je drugega frajerja; s svojim frajerjem je bila v kinu ♪
- frakaríja -e ž (ȋ) slabš., nekdaj frakarji: tam se zbira samo frakarija // frakarstvo: zoprna mu je bila vsakršna frakarija ♪
- frankírati -am dov. in nedov. (ȋ) nalepiti znamko na poštno pošiljko kot dokaz plačane poštnine: frankirati pisma frankíran -a -o: pošiljka je bila nepravilno frankirana ♪
- fŕfrast -a -o prid. (ȓ) ekspr. površen, lahkomiseln: bila je zelo frfrasta; frfrasto dekle / frfrasto življenje ♪
- fŕkati 2 -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr. kodrati, navijati: še ko je bila otrok, so ji frkali lase; frka si bradico; lasje se ji frkajo / poganjki se frkajo ♪
- fúksa -e ž (ȗ) kobila rjavkasto ali rumenkasto rdeče barve ♪
- ga rod., tož. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: nalezel se ga je opijanil se je; precej sta ga že čutila bila sta vinjena; imeti ga pod kapo biti vinjen; dosti ga nese spiti more mnogo alkoholne pijače, ne da bi se upijanil; ta ga pa pihne je zabaven, domiseln; vzbuja občudovanje zaradi kakega dejanja, uspehov; polomiti ga narediti nerodnost, neumnost; elipt. to smo ga spili smo mnogo alkoholne pijače; zelo, hrupno smo se zabavali 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni ga človeka, ki bi tega ne vedel to vsakdo ve; ni ga človeka, ki bi mi pomagal nihče mi noče pomagati, mi ne pomaga; pog. čez to vino ga ni ni boljšega vina / v vzkliku: glej ga, glej domišljavca; poglejte ga navihanca; prim. jih, jo, on ♪
- gáčenje -a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje ♪
- gádji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na gade: gadji pik; gadji strup ∙ bibl. gadja zalega hudobni, ničvredni ljudje; prisl.: po gadje se zvijati; ekspr. po gadje je pihala zelo je bila jezna ♪
- garníranje -a s (ȋ) glagolnik od garnirati: hrana je bila enolična in brez pravega garniranja ♪
251 276 301 326 351 376 401 426 451 476