Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bila (211-235)

211.      denunciántka  -e ž (ā) ženska, ki denuncira: bila je fašistična denunciantka ♪
212.      deplasírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti kaj v neugoden položaj: deplasirati figuro pri šahu deplasíran -a -o 1. deležnik od deplasirati: črna dama njegovega soigralca je bila deplasirana 2. neprimeren, neumesten, zgrešen: deplasirana diskusija; zgodovinsko deplasirane tendence; to, kar počneš, je deplasirano ♪
213.      dêrbi  tudi dêrby -ja [-bi] m (ȇ) 1. dirka plemenskih jahalnih ali kasaških konj, ki se prireja enkrat letno: na letošnjem derbiju je zmagala kobila Rožica; jahalni, kasaški derbi 2. odločilno tekmovanje med starima (športnima) tekmecema, zlasti krajevnima: finalni, krajevni derbi; rezultat derbija / v derbiju kola se je šahovska partija končala neodločeno; neskl. pril.: derbi srečanje, tekma ♦ obl. derbi vzorec luknjičast vzorec na kapici in ob opetniku športnega čevlja ♪
214.      deróčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost deročega: deročnost reke je bila tolikšna, da niso mogli veslati ♪
215.      desetárka  -e ž (á) ženska oblika od desetar: kmalu po prihodu v partizane je dobila čin desetarke / skupino mladink je vodila prizadevna desetarka ♪
216.      desetína  -e ž (í) 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: dobil je desetino dobička; ekspr. niti desetina tega ni res! / desetina litra ♦ mat. ena cela, devet desetin 2. vojaška enota desetih vojakov: zasedi je prihitela na pomoč naša desetina z dvema puškomitraljezoma; komandir desetine // organizirana skupina desetih ljudi: bili so najboljša desetina v zadrugi; tekmovanje pionirskih gasilskih desetin; tekmovalna desetina; vodja desetine 3. v fevdalizmu podložniška dajatev desetega dela pridelka, dohodkov zemljiškemu gospodu ali cerkvi: dajati, pobirati desetino; hiša je bila oproščena tlake in desetine; cerkvena desetina; žitna desetina 4. ruska ploščinska mera, 1,092 ha: barin je imel sto desetin zemlje 5. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika množina: desetine let so minile od takrat; prehodili so že desetine kilometrov; hiši sta nekaj desetin korakov narazen / zaradi izdaj je padlo na desetine naših borcev ● star. v desetino iti po ljudskem verovanju iti po svetu kot deseti brat ali sestra ♪
217.      desetlétje  -a s (ẹ̑) doba, ki traja deset let: pred dvema desetletjema; v zadnjem desetletju so se razmere spremenile / videlo se ji je, da je že dolgo v četrtem desetletju stara blizu štirideset let / ekspr.: dolga desetletja sta si bila smrtna sovražnika; desetletja in desetletja so bila potrebna za to znanstveno resnico; ta težnja narašča od desetletja do desetletja ♪
218.      desetlétka  -e ž (ẹ̑) desetletna doba, namenjena za dovršitev kakih načrtov: v razvoju gospodarstva države je bila pomembna prva desetletka // v nekaterih deželah desetletna osnovna šola: dokončal je desetletko ♪
219.      desníčarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od desničar: ker je bila izrazita desničarka, se je težko privadila delati z levo roko / v politiki je bila zmeraj desničarka ♪
220.      destrúkcija  -e ž (ú) knjiž. razdiranje, uničenje, razkroj: zanj je bila destrukcija prvi pogoj za ustvarjanje; pisatelj opisuje moralno destrukcijo, ki jo povzroča kapital; destrukcija človekove osebnosti; destrukcija organskega tkiva; izvajati politiko destrukcije ♪
221.      dešifrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. razbrati s šiframi napisano besedilo: dešifrirati pismo, tajno sporočilo; dešifrirati radiogram // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: dešifrirati napise na nagrobnih kamnih; dešifrirati staro pisavo / ekspr.: njegova pisava je bila tako nečitljiva, da jo je bilo treba najprej dešifrirati; poskusil je dešifrirati zdravniški recept 2. knjiž. spoznati, doumeti: štab je pravilno dešifriral sovražnikove premike; ekspr. tega človeka je težko dešifrirati dešifríran -a -o: dešifriran stenogram; dešifrirano sporočilo ♪
222.      déški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dečke: deška in mladeniška leta / deški zavod; deška šola; deška obleka, soba / z deško vnemo se je lotil dela; njena postava je bila videti skoraj deška déško prisl.: s svojimi svetlimi očmi ga je (po) deško pogledala; deško počesane glavice ♪
223.      devetíca  -e ž (í) 1. pog. številka devet: devetica je bila moja srečna številka / na tej progi vozi devetica tramvaj, avtobus številka devet 2. igralna karta z devetimi znaki: ko je zamenjal dve karti, je dobil asa in devetico ♪
224.      devíštvo  -a s (ȋ) deviško stanje: dekletovo devištvo / izgubiti, vzeti devištvo; zaobljubila je večno devištvo / ekspr. devištvo pokrajine ♪
225.      devíza  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova deviza je bila zmeraj: zmagati za vsako ceno; dobro živeti, to je njihova deviza; začeti moramo znova, in to pri najmlajših, je naša deviza / njihova deviza na zastavi je: v slogi je moč ♪
226.      devízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne ♪
227.      dezinformácija  -e ž (á) napačna informacija, zlasti namerna: informacija o tej zadevi je bila v bistvu dezinformacija, ker je bil problem prikazan enostransko; to je premišljena dezinformacija; širiti dezinformacije in sovražno propagando ♪
228.      déža  -e ž (ẹ́) okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti: sirotko nalijejo v leseno dežo; velika deža je bila polna zabele; deža za med ♪
229.      deževánje  -a [dǝž] s (ȃ) glagolnik od deževati: pot je bila vsa razmočena od dolgega, pogostnega deževanja ♪
230.      deževáti  -újem [dǝž] nedov. (á ȗ) nav. 3. os. 1. brezoseb. padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj: zunaj dežuje; počakaj, da neha deževati; neprenehoma dežuje; če bo pravi čas deževalo, bo dobra letina / dežuje z vetrom 2. ekspr. v veliki količini padati, razsipavati se: cvetje je deževalo z oken na ulico; granate, krogle dežujejo na sovražnika; star. kamenja je kar deževalo / na nesrečnika so deževale brce in udarci; pren. prošnje so deževale; od vseh strani kar dežujejo vabila, vprašanja ♪
231.      diamagnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) fiz. v katerem je gostota magnetnega polja manjša, kot bi bila v praznem prostoru: diamagnetna snov ♪
232.      diána  -e ž (ȃ) tip manjšega francoskega osebnega avtomobila z manj zaokroženo karoserijo znamke Citroën: voziti diano ♪
233.      díaprojéktor  -ja m (ȋ-ẹ́) priprava za projiciranje diapozitivov: šola je dobila nov diaprojektor ♪
234.      didáktičen  -čna -o prid. (á) 1. nanašajoč se na didaktiko, účen: didaktični princip; didaktične metode; didaktično usposabljanje učiteljev 2. ki je usmerjen, ki teži k poučevanju, poúčen: didaktični film; didaktična literatura; pesnitev je bila izrazito didaktična / delo didaktičnega značaja ♪
235.      dímnica  -e ž (ȋ) 1. prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: vzeti gnjat iz dimnice; obesiti meso v dimnico 2. nekdaj glavni stanovanjski prostor z odprtim ognjiščem v koroški kmečki hiši: spati v dimnici; prostorna dimnica je bila pozimi prijetno topla ◊ žel. podaljšek kotla pri parni lokomotivi, v katerega vodijo cevi za odvajanje dima iz kurišča ♪

   86 111 136 161 186 211 236 261 286 311