Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bigamija (2)
- bigamíja -e ž (ȋ) zakon moža z dvema ženama hkrati, dvoženstvo: živeti v bigamiji ♦ jur. zakon ene osebe z dvema osebama hkrati; dvojni zakon ♪
- bi... ali bí... in bi... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen; bifurkacija ♪