Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bič (1111)


  1.      bíc  -a m (ȋ) navadno pri klicanju ovca, bacek: na, bic, jej! ♪
  2.      bíč 1 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič ∙ ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena // ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča // ekspr., s prilastkom nasilje, sila, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga ◊ muz. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca ♪
  3.      bíč 2 in bìč bíča m (ȋ í; ȉ í) redko biček, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog ♪
  4.      bíca 1 -e ž (í) redko biček, bičje ♪
  5.      bíca 2 -e ž (ȋ) nar. severozahodno ovca: zapazil je ujedo, ki je napadla bico ♪
  6.      bícek  -cka m (ȋ) nar. severozahodno mlad ovčji samec; bacek: bicek je že začel butati ♪
  7.      bícelj  -clja m (í) vet. del noge pri konju ali govedu tik nad kopitom, parkljem: kobila si je odrgnila bicelj ♪
  8.      bíceps  -a m (ȋ) anat. mišica, ki ima na enem koncu dva kraka, dvoglava mišica: napet biceps nadlakta ♪
  9.      bicíkel  -kla m (í) pog. vozilo z dvema kolesoma na nožni pogon; kolo: kupiti bicikel; vozi se z biciklom ♪
  10.      biciklíst  -a m (ȋ) 1. kdor se vozi s kolesom; kolesar: polna cesta biciklistov in pešcev / po drugi etapi so biciklisti počivali 2. pog., slabš. kdor je ponižen pred nadrejenimi in priganjaški do podrejenih: »Biciklist« pravijo na terenu tovarišu, ki »upogne hrbet navzgor, navzdol pa pritiska« (B. Kidrič) ♪
  11.      biciklístičen  -čna -o prid. (í) kolesarski: biciklistična tekma / biciklistični šport ♪
  12.      biciklístika  -e ž (í) kolesarstvo: gojiti biciklistiko ♪
  13.      biciklístka  -e ž (ȋ) kolesarka ♪
  14.      biciklístovski  -a -o prid. (ȋ) star. kolesarski: biciklistovska čepica ♪
  15.      biciklízem  -zma m (ȋ) 1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem 2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost ♪
  16.      bícka  -e ž (ȋ) nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov) ♪
  17.      bíčanje  -a s (ȋ) glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti ♪
  18.      bíčar  -ja m (ȋ) 1. pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev 2. izdelovalec bičev ♪
  19.      bíčarka  -e ž (ȋ) ženska oblika od bičar: divjost bičarke ♪
  20.      bíčarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska sekta; bičarsko gibanje / bičarska delavnica ♪
  21.      bíčarstvo  -a s (ȋ) srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva ♪
  22.      bíčati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. tepsti z bičem: bičati do krvi // knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča 2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro 3. knjiž., redko zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce bičajóč -a -e: bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke bíčan -a -o: bičan od krivice ♪
  23.      bičeglávec  -vca m (ȃ) zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura ♪
  24.      bíček 1 -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic ♪
  25.      bíček 2 -čka m (ȋ) bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA