Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bezljati (14)

1.      bezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) 1. splašeno se poditi: krave bezljajo // pog. dirjati, divjati: kam pa bezljaš 2. pog., ekspr. lahkomiselno se izživljati, zlasti spolno: prej je bil soliden, zdaj pa je začel bezljati ♪
2.      iztrobezljáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno reči, povedati: iztrobezljal je vse, kar je vedel ♪
3.      natrobezljáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. reči, povedati veliko neresničnega, izmišljenega: kdo ti je to natrobezljal ♪
4.      odbezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč se oddaljiti: ko so konji odbezljali, je nastala tišina // pog. oddirjati, oddivjati: že navsezgodaj je odbezljal k njej ♪
5.      pribezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč priti: krave so pribezljale v stajo // pog. pridirjati, pridivjati: fantje so pribezljali domov ♪
6.      razbezljáti se  -ám se [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč oditi na več strani: krave so se razbezljale ♪
7.      raztrobezljáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. na več krajih reči, povedati: novico je takoj raztrobezljala ♪
8.      trebezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) nar. trobezljati: kaj toliko trebezljaš ♪
9.      trobezljáti  -ám [bǝz in bez] nedov. (á ȃ) slabš. nepremišljeno govoriti, pripovedovati: ne zaupaj mu, on rad trobezlja; ne trobezljaj preveč / trobezljati neumnosti // govoriti, pripovedovati: o tem so trobezljali po vsej vasi ♪
10.      zbezljáti  -ám [bǝz in bez] dov. (á ȃ) 1. začeti bezljati: krave so zbezljale; zaradi muh, vročine živina zbezlja // bezljajoč uiti: žrebiček je zbezljal iz hleva; ovce so zbezljale v gozd // pog. zdirjati, zdivjati: otroci so zbezljali čez cesto 2. ekspr. začeti se zelo hitro premikati: kazalci merilnika hitrosti so kar zbezljali 3. pog., ekspr. začeti se lahkomiselno izživljati, zlasti spolno: fant je zbezljal; pustila je moža in zbezljala ● ekspr. cene so zbezljale so se (hitro) zvišale; ekspr. srce mu je zbezljalo od veselja postal je zelo vesel zbezlján -a -o: zbezljana krava ♪
11.      bezljánje  -a [bǝz in bez] s (ȃ) glagolnik od bezljati: celodnevno bezljanje po mestu ga je utrudilo / bezljanje krav ♪
12.      iztrkávati  -am nedov. (ȃ) 1. z rahlim udarjanjem odstranjevati iz česa: iztrkavati pepel iz pipe / iztrkavati pipo; iztrkavati čohalo ob kamen 2. s trkanjem spravljati iz česa: iztrkavati polhe iz votlega gabra ♪
13.      trobezljánje  -a [bǝz in bez] s (ȃ) glagolnik od trobezljati: težko prenašamo njihovo trobezljanje / neumno trobezljanje ♪
14.      z...  ali z... in iz... ali z... tudi iz..., pred nezvenečimi soglasniki s... ali s... in iz... ali s... tudi iz..., pred s, š, z, ž se... [sǝ in se] predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti s česa, odkod, kam: zbezati iz koša; zbiti klobuk z glave; zlesti na drevo, zriniti vstran, zvoziti drva iz gozda b) druženja, kopičenja: zbiti deske; zbrati, zgrabiti seno; zliti skupaj, zrasti se c) začetka dejanja: zbezljati, zdirjati, zdrveti č) stanja kot rezultata dejanja: zbombardirati, zbrisati, zdresirati, zdrgniti d) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: zblazneti, zbledeti, zboleti, zdaniti se, zmračiti se, zmrzniti / zgostiti, zjekleniti e) dosege zaželenega namena, cilja: zberačiti, zvabiti f) same dovršnosti: zgoreti, zgraditi, zravnati / zlagati se 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: zbiranje, zbledelost, zrastlina 3. v imenskih sestavljenkah in sestavljenih prislovih za izražanje pomena, kot ga določa predložna zveza: zbliza, zdaleč, zdoma; prim. iz ♪