Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

betic (17)


  1.      betìč  -íča [bǝt] m (ȉ í) manjšalnica od bet: tolči z betičem ♦ bot. klasu podobno socvetje na debeli mesnati osi ♪
  2.      betíca  -e [bǝt] ž (í) 1. ekspr. glava: betica me boli; udaril ga je po betici 2. odebeljeni konec cepca, cepa ♪
  3.      betíčar  -ja [bǝt] m (ȋ) 1. agr. sladkorni sirek: njiva betičarja 2. ekspr., redko kdor ima nenavadno veliko glavo ♪
  4.      betíčast  -a -o [bǝt] prid. (í) ki ima betico, betič: betičast cepec; betičasta palica ♦ bot. betičaste gobe gobe, ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae betíčasto prisl.: betičasto zadebeljena palica ♪
  5.      betíček  -čka [bǝt] m (ȋ) odebeljeni konec predmeta, zlasti palice; glavič: sukal je med prsti paličico s srebrnim betičkom ♪
  6.      betíčka  -e [bǝt] ž (í) šalj. manjšalnica od betica: njegova betička je še premajhna, da bi rešila to uganko ♪
  7.      alfabétičen  -čna -o prid. (ẹ́) star. abeceden: alfabetični seznam ♪
  8.      diabétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na diabetike ali diabetes: diabetična ambulanta; diabetična hrana / diabetičen bolnik; diabetična koma ♪
  9.      bètec  -tca in betèc -tcà [bǝt] m (ǝ̏; ǝ̏ ȁ) betič: lesen betec ♪
  10.      búnka  -e ž (ȗ) 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka ♪
  11.      butíca  -e ž (í) 1. ekspr. glava: butica me boli; razčesniti butico / tako trmastih butic, kot je on, ne pregovoriš ∙ pog., ekspr. ne gre mu v butico ne razume; pog., ekspr. v butici se mu je posvetilo doumel, razumel je; pog., ekspr. učenec je trde butice se težko uči 2. star. glavič, betiček: palica s srebrno butico ♪
  12.      butíčast  -a -o prid. (í) 1. ekspr. ki ima debelo glavo: velik, butičast fant 2. star. ki ima (velik) glavič, betiček: butičasta palica ♪
  13.      čêpek  -pka m (ē) manjšalnica od čep: zabiti čepek v sodček / odrezati trtno mladiko prav na kratko, na čepek ◊ nav. mn., anat. betičasta vidna čutnica, občutljiva zlasti za barve; med. gnojni stržen v mandeljnih ♪
  14.      diéta  -e ž (ẹ̑) 1. posebna, predpisana prehrana, zlasti za bolnike: držati se diete; predpisati dieto; diabetična dieta; mlečna, neslana dieta; shujševalna dieta; ima strogo dieto; žarg. jetrna dieta za bolne na jetrih 2. zastar. znesek, ki ga dobi uslužbenec za vsak dan službenega potovanja; dnevnica: plačevati diete; poslanske diete ♪
  15.      góba  -e ž (ọ́) 1. rastlina brez listnega zelenila, navadno s klobukom in betom: nabirati gobe; zastrupiti se z gobami; hiše so rastle kakor gobe po dežju / strupene, užitne gobe / dušene gobe; gobe v smetani ♦ bot. betičaste gobe ki imajo kijasto ali grmičasto obliko nadzemnega dela, Clavariaceae; cevaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi; cevarke; lističaste gobe ki imajo na spodnji strani klobuka lističe, na katerih nastajajo trosi, Agaricaceae // v zvezi kresilna goba rastlina zajedavka, zlasti na bukvah ali brezah: brusi in kresilne gobe; tleča kresilna goba // navadno v zvezi hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les: v stanovanju se je pojavila hišna goba // mn., star. gobavost: zboleti za gobami 2. kar je po obliki podobno gobi: goba za krpanje nogavic / atomska goba velik oblak dima po eksploziji atomske bombe 3. prožen, luknjičast predmet, ki vpija vodo: ožeti gobo; pomočiti gobo v vodo; brisati tablo z gobo; pije ko goba / šolska goba / morska, plastična goba 4. ekspr. kdor popije veliko alkoholnih pijač: pij, saj vem, da si goba / kot psovka molči, goba pijana ● ekspr. gobo ima v želodcu zelo dosti pije; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. premoženje je šlo po gobe je propadlo; ekspr. govori, ko da se je norih gob najedel zelo zmedeno, neumno ♪
  16.      kóma 1 -e ž (ọ̑) med. popolna, globoka nezavest: bolnik je že dva dni v komi / diabetična koma ki jo povzroči prevelika količina sladkorja v krvi ♪
  17.      prášnica  -e ž (ȃ) 1. bot. zgornji, navadno razširjeni del prašnika: prašnična nit in prašnica 2. bot. navadno užitna goba belkaste in rjavkaste barve, brez klobuka, Lycoperdon: nabirati prašnice / betičasta prašnica 3. nekdaj vdolbina za smodnik v cevi ob petelinu pri kremenjači: nasul je smodnika v prašnico ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA