Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

besnilo (3)



  1.      besnílo  -a s (í) stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila
  2.      besníti  -ím nedov., bêsni in bésni ( í) redko spravljati v besnost: ljudje so se smejali in to ga je še bolj besnilo
  3.      zbesníti  -ím dov., zbêsni in zbésni; zbésnil ( í) redko spraviti v besnost: tako ravnanje ga je zbesnilo




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA