Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
besedovati (7)
- besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori // redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar) ♪
- pobesedováti -újem tudi pobesédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovoriti se: po večerji sta še pobesedovala; malo je pobesedoval z njo o otrocih ♪
- ubesedováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. izražati z besedami: ubesedovati dogodke ♪
- zabesedováti -újem tudi zabesédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. začeti se pogovarjati: zabesedovali so o zadnjih dogodkih ♪
- beséditi -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko besedovati: besedili so o upanju in tolažbi / začne tiho besediti beséditi se nar. pričkati se, prepirati se: Tako sta se besedila gospoda še nekaj časa (I. Pregelj) ♪
- besedovánje -a s (ȃ) glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva ♪
- ubesedovánje -a s (ȃ) glagolnik od ubesedovati: ubesedovanje snovi v romanu; način ubesedovanja ♪