Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bes (497-521)


  1.      efékt  -a m (ẹ̑) 1. kar predstavlja posledico kakega dejanja ali dela, uspeh: trudila sta se, toda efekt ni bil pri obeh enak; dobro organizirana proizvodnja bo dala večji efekt; njegovo prizadevanje ni bilo brez efekta; zanima nas končni efekt / finančni efekt podjetja 2. sredstvo, ki naj naredi močen vtis, učinek: uporabil je cenene efekte; njegova gledališka dejavnost je bila usmerjena v zunanje efekte / v tej družbi prevladujeta efekt in poza // vtis, učinek: največji efekt je dosegel zaključek skladbe; močen barvni efekt; vsaka nadaljnja beseda bi pokvarila efekt govora ◊ film., gled. zvočni efekt zvok, ki spremlja dogajanje; učinek, ki ga zvok doseže; fiz. fotoelektrični efekt fotoefekt ♪
  2.      efékten 1 -tna -o prid., eféktnejši (ẹ̑) nanašajoč se na efekt: efektna izvedba plesa; zaključil je z efektno poanto / svojim izdelkom so dajali zelo efektna imena / efektna uskladitev vseh faktorjev v gospodarstvu ◊ tekst. efektna nit, preja nit, preja, namenoma neenakomerno izdelana eféktno prisl.: zadnje besede je izgovoril efektno ♪
  3.      efemeríde  -ríd ž mn. (ȋ) astr. periodična publikacija s podatki o legah nebesnih teles: izdajati efemeride / efemeride Sonca ♪
  4.      efemêrnost  -i ž (ȇ) knjiž. kratkotrajnost, nepomembnost: efemernost vsega človeškega / bestsellerji nosijo pečat efemernosti / efemernost takega političnega prizadevanja ♪
  5.      ehéj  in ehèj medm. (ẹ̑; ȅ) izraža zadovoljnost, navdušenje: ehej, kako se mu je pobesil nos ♪
  6.      eksegéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. besedna ali stvarna razlaga kakega teksta, zlasti svetega pisma: eksegeza besedila; odkrivanje in eksegeza arhivskega gradiva / biblična eksegeza ♪
  7.      ekspresíja  -e ž (ȋ) 1. knjiž. kar izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: besedna, izrazna ekspresija / dramatična ekspresija baletnega prizora / vsi stilni elementi so podrejeni idejni ekspresiji 2. med. iztisnjenje: ekspresija zastale posteljice ♪
  8.      ekspresíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki izraža ali vzbuja čustveno prizadetost: ekspresivna beseda; ekspresivna izrazna sredstva / opera je ekspresivna zlasti v tragičnih prizorih / ekspresiven umetnik ♪
  9.      ekspresívnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost ekspresivnega: študij ekspresivnosti besed; ekspresivnost metafore / poudarjena ekspresivnost slikarjevih poznejših del / spojitev južnjaške ekspresivnosti z vzhodnjaško meditativnostjo ♪
  10.      ekvátor  -ja m (ȃ) umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico, ravnik: prepluti ekvator; oddaljenost od ekvatorja; področje ob ekvatorju ◊ astr. nebesni ekvator umišljen krog, ki deli nebesno kroglo na severno in južno polovico; geogr. termični ekvator umišljen krog na zemeljski površini, od katerega se povprečna temperatura na sever in jug niža; geom. ekvator največji vzporednik na krogli ♪
  11.      ekvivalènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) kar je po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim: plačilo naj bo v resnici ekvivalent vloženemu delu; za žrtvovano figuro je dobil ekvivalent v treh kmetih / najti ekvivalent tuji besedi domač izraz z enakim pomenom; družbeni ekvivalent umetnosti družbena stvarnost, ki je njena vsebinska osnova ♦ ekon. blagovni ekvivalent enaka vrednost v blagu pri blagovni izmenjavi; denarni ekvivalent enaka vrednost v denarju; splošni ekvivalent blago, v katerem vse drugo blago izraža svojo vrednost; fiz. mehanski ekvivalent toplote v joulih izraženo delo, ki ustreza eni kilokaloriji ♪
  12.      ekvivalénten  -tna -o prid. (ẹ̑) po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni ◊ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem. ekvivalentna masa masa elementa, ki se veže z enim gramatomom vodika ali ga zamenja v spojini; mat. ekvivalentni enačbi enačbi, ki določata isto množico rešitev; psih. ekvivalentni testi testi, ki merijo iste psihične lastnosti, čeprav so drugače sestavljeni ♪
  13.      elektro...  ali eléktro... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na elektriko a) s tujko v drugem delu: elektroakustika, elektroinštalacije, elektropozitiven b) z domačo besedo v drugem delu: elektrooprema in elektro oprema ♪
  14.      eléktrofíltrski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na elektrofilter: elektrofiltrsko odstranjevanje saj / elektrofiltrski pepel ♦ grad. elektrofiltrski zidak zidak iz elektrofiltrskega pepela z dodatki apna in azbesta ♪
  15.      elizíja  -e ž (ȋ) lingv. opustitev končnega (besednega) samoglasnika pred besedo, ki se začenja s samoglasnikom ♪
  16.      emendácija  -e ž (á) lit. izboljšava, poprava nejasnega ali pokvarjenega dela besedila: poskusov emendacij je veliko, vendar nobena rešitev ni zadovoljiva ♪
  17.      emerzíja  -e ž (ȋ) astr. konec zakritja nebesnega telesa z drugim nebesnim telesom ali z njegovo senco ♪
  18.      emfáza  -e ž (ȃ) knjiž. močna čustvena vznemirjenost zaradi navdušenja; zanos, vznesenost: govornika je zaneslo v emfazo / opera se zaključi s posebno glasbeno emfazo ◊ lingv. izrazito poudarjanje posameznih zlogov ali besed zaradi določenega namena; lit. besedna figura, ki da besedi globlji pomen, kot ga ima v navadni rabi ♪
  19.      èn  êna -o stil. -ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si eden med mnogimi; odloči se za eno od več možnosti; tako je rekla ena od žensk / bilo je ena po polnoči; ob eni(h) (popoldne) 13h / bil je eden prvih, ki se je za to zanimal med prvimi; to je eden (izmed, od) glavnih vzrokov / stopati v koloni po eden tako, da je le eden v vrsti b) v prilastkovi rabi: imata enega otroka; kovanci po en dinar; čoln z enim jamborom; eno željo še imam; slep na eno oko; pog. daj mi en kos kruha daj mi kos kruha; vsa ta leta se mi zdijo kot en dan / niti en list se ni zganil; ekspr.: en edini plašč imam; privošči mu vsaj eno samo dobro besedo; elipt.: ekspr. ima jih eno manj kot osemdeset devetinsedemdeset let; pog. spil je en aperitiv eno čašico; en sam tega dela ne bo opravil samo en človek; pri množinskih samostalnikih ena vrata so še odprta / ima samo ene čevlje en par c) v medmetni rabi: otroci so korakali: leva, desna, ena, dve; daj, skoči: ena, dva, tri // nav. neskl. izraža številko ena: Prešernova (cesta) 1; tekma se je končala s tri proti ena; napiši eno / pog. v šoli ima same ene negativne ocene 2. v zvezi z drugi izmed dveh bližji: prevaža z enega brega Save na drugega; na enem koncu vasi so hiše že obnovljene, na drugem pa še ne / publ. po eni strani sem s tem zadovoljen, po drugi pa ne // izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu: eden poje, drugi pije, tretji vriska, vsak se zabava po svoje / eni se smejejo, drugi jokajo / ne eno ne drugo ga ne zanima nobena stvar; eni in drugi so bili jezni oboji // izraža medsebojno razmerje: eden drugega se bojita / odšli so eden za drugim; hodijo eden za drugim; drselo je in začeli so padati eden za drugim; pog. ženski sta govorili ena čez drugo obe hkrati 3. pog., s širokim pomenskim obsegom ki ni natančneje določen: en dan sta šla v mesto neki; en čas bom čakal, dolgo pa ne nekaj, malo časa; čez en čas reče čez nekaj časa; eno knjigo mi posodi kako; elipt. pa zapojmo eno katero; gojimo eno od zgodnjih vrst neko; že ene tri dni ga nisem videl kake; v samostalniški rabi: eden je umrl nekdo; pošlji enega, ki se na to razume koga / ekspr., z oslabljenim pomenom: to ti je en čudak; vse skupaj mu je eno figo mar 4. nav. ekspr. ki se od določenega ne razlikuje; enak, isti: midva sva enih misli; dva brata približno enih let / že dolgo živita pod eno streho isto; ekspr. zmeraj je na mizi ena in ista jed 5. nesestavljen, cel: spomenik je iz enega kosa; obleka v enem delu // ekspr., navadno v zvezi s sam poudarja velikost ali množino česa: ves život je ena sama rana; njegovo življenje je ena sama bridkost; polarna zima je ena sama dolga noč nepretrgana ● ekspr. živi tja v en dan tjavendan; star. skleniti, trditi v en glas soglasno; ekspr. meče vse v en koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi; ekspr. ubiti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; vsi kot en mož enotno, složno; pog., ekspr. tega ne bom dovolil, dokler bom le z enim prstom migal bom imel le malo moči; pog., ekspr. v en rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. z eno besedo (povedano) na kratko; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; z eno (roko) daje, z dvema jemlje jemlje več, kot daje; ekspr. povedati v eni sapi vse naenkrat, hitro; ekspr. sovražnik številka ena največji; ekspr. dela vse po enem kopitu na enak način; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem pa ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; pog. nas eden nima nikjer veljave ljudje naše vrste; pog., ekspr. zvrniva vsak enega popijva kak kozarček pijače; prodati eno k drugemu ne da bi vsako stvar posebej meril, cenil; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; pog., šalj. ena nič zate za zdaj si ti v prednosti, si me premagal; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; pog., ekspr. eno mu je zagodel napravil mu je nevšečnost; en dva tri in že ga ni več v trenutku, hipu; ekspr. ena dve bom tam zelo hitro, takoj; pog., ekspr. tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena samoumevno, gotovo; pesnik se čuti z naravo eno v popolnem soglasju; star. en samkrat sem ga videl samo enkrat; njihovo geslo je bilo: vsi za enega, eden za vse vsak mora skrbeti tudi za druge; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi ♪
  20.      enáčica  -e ž (ȃ) redko varianta, inačica: enačice besede; odkril je celo vrsto enačic te pesmi ♪
  21.      enakozlóžen  -žna -o prid. (ọ̄) ki ima enako število zlogov: enakozložne besede ♪
  22.      enakozvóčen  -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) ki enako zveni: odgovoril je z nespremenjenim, enakozvočnim glasom ♦ lingv. enakozvočni besedi besedi, ki imata enako zvočno ali pisno podobo, a drugačen pomen ♪
  23.      enakozvóčnica  -e ž (ọ̑) lingv. beseda, ki ima enako zvočno ali pisno podobo kot druga beseda, a drugačen pomen; homonim ♪
  24.      enêrgičen  -čna -o prid., enêrgičnejši (é) ki se hitro in nepopustljivo odloča, odločen: energičen človek; energičen organizator, vodja; bil je zelo delaven in energičen // ki izraža močno voljo, nepopustljivost: oglasil se je z energično besedo; energična hoja; mož energičnih potez na obrazu enêrgično prisl.: energično nastopiti proti komu; energično stopa po cesti ♪
  25.      enklítika  -e ž (í) lingv. breznaglasna beseda, ki se opira na naglašeno besedo pred seboj, naslonka: enklitike in proklitike // breznaglasna beseda sploh ♪

   372 397 422 447 472 497 522 547 572 597  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA