Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bes (322-346)


  1.      cingljáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje // povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki ♪
  2.      cíničen  -čna -o prid. (í) ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet cínično prisl.: cinično govoriti, smejati se ♪
  3.      cirkumpoláren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na področje okrog (zemeljskega) pola: cirkumpolarne opazovalne postaje ♦ astr. cirkumpolarna zvezda zvezda, ki opravi vso svojo vsakodnevno krožno pot okrog nebesnega pola nad obzorjem ♪
  4.      citát  -a m (ȃ) dobesedna navedba tujega besedila: rad navaja citate; preveriti citat; podkrepiti tekst s citatom; citati iz Cankarja ♪
  5.      citáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na citat: citatni zgledi ♦ lingv. citatna beseda beseda iz tujega jezika ali iz narečja, ki se uporabi v kakem knjižnem jeziku v izvirni obliki ♪
  6.      citírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. dobesedno navesti tuje besedilo: citirati Vodnikove besede; citirati Župančiča; veliko je citiral iz Iliade // navesti vir: citirati uporabljeno literaturo 2. redko pozvati, poklicati, zlasti na sodišče: citirali so ga zaradi pričevanja citíran -a -o: pogosto citirana knjiga ♪
  7.      cizelêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na cizelerje: cizelersko orodje / obesek, izdelan s cizelersko natančnostjo ♪
  8.      cmeràv  -áva -o in cmérav -a -o prid. (ȁ á; ẹ́) nav. ekspr. ki se (rad) joka: cmerav človek, otrok; cmerava ženska / cmerave besede zaljubljencev pretirano čustvene, prijazne cmerávo tudi cméravo prisl.: cmeravo govoriti ♪
  9.      cmévkati  -am nedov. (ẹ̑) oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi: otrok šibko cmevka / pes boječe cmevka // slabš. govoriti, pripovedovati: kaj cmevkaš? cmevkajóč -a -e: cmevkajoče besede ♪
  10.      cókla  -e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla cokli podobna priprava za ustavljanje voz pri premikanju ♪
  11.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
  12.      cúcek  -cka m (ȗ) 1. slabš. majhen, zanikrn pes: cucek bevska; garjav, pocesten cucek; moker kakor cucek zelo; stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno; trese se kot cucek zelo / kot kletvica da bi te cucek! // pes sploh: nekega cucka je lovil 2. nizko pohleven, bojazljiv človek: dela z vami, kar hoče, ker ste taki cucki / kot psovka z besedo na dan, ti cucek ♪
  13.      cukrén  -a -o prid. (ẹ̄) 1. pog. ki je iz sladkorja: torta je okrašena s cukrenimi rožami // ki vsebuje sladkor; sladek, sladkan: zrele, cukrene fige; cukrena voda; cukreno pecivo 2. ekspr. pretirano prijazen, vljuden: ženska je bila vsa cukrena / cukrene besede cukréno prisl.: cukreno govoriti ♪
  14.      cvétka  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od cvetica ali cvetlica: dišeča, nežna cvetka; jesenska cvetka; pren., ekspr. cvetka poezije ● iron. to ti je (prava) cvetka lahkomiselno, lahkoživo dekle; ekspr. kje si pobral to cvetko neprimerno, nedostojno besedo; ekspr. tam je zrasla ta nežna cvetka to nežno dekle; iron. govor, poln retoričnih cvetk stilnih posebnosti; šalj. cvetke iz dijaškega življenja šaljive, zanimive zgodbe ♪
  15.      č  [čé in čǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, č čéja tudi č-ja (ẹ̄; ǝ̏) četrta črka slovenske abecede: strešica na velikem Č je zabrisana // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: beseda se končuje na č ◊ lingv. deležnik na -č č neskl. pril. četrti po vrsti: odločba pod točko č ♪
  16.      čár  -a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega in neznanega / mn., ekspr.: razkazovala je svoje čare; ženski čari 3. zastar. čarovnija: čarovnica je opravila svoje čare / izreči čar čarovne besede ♪
  17.      čáren  -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek; čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed 2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj; čarne oči čárno prisl.: čarno lep večer ♪
  18.      čaróven  -vna -o prid. (ọ̄) po ljudskem verovanju ki ima nenavadno, skrivnostno moč: čarovni obeski; čarovne besede; čarovna palica, pijača / čarovna moč piščalke / čarovno dejanje ♪
  19.      částen  -tna -o prid., částnejši (á) 1. ki je v skladu s človekovim dostojanstvom, ponosom: naša zgodovina je častna; vsako pošteno delo je častno / to je častna dolžnost / ekspr. dati častno besedo zagotovilo, obljubo, da je rečeno res, da bo obljubljeno storjeno / kot podkrepitev trditve, obljube res, častna beseda! 2. namenjen počastitvi koga: častni bataljon; častna četa, salva, straža; sedeti na častnem mestu / podeliti častni naslov; z veseljem sem sprejel to častno nalogo / častni član, doktor, meščan naslov, podeljen zaradi posebnih zaslug; pren. to delo ima častno mesto v naši književnosti 3. ki ne prinaša materialnih koristi: častna funkcija odbornika; ta služba je v bistvu častna 4. zastar. pošten, častivreden: brodnik je bil časten človek ● ekspr. vedno je kakšna častna izjema kdo, ki je boljši od drugih ◊ jur. častni dolg dolg, katerega poravnava je le častna, ne pa pravna dolžnost; častno sodišče razsodišče društva, organizacije, ki razsoja moralne, etične prestopke svojih članov; šport. častni gol edini gol, ki ga je dalo poraženo moštvo částno prisl.: častno se bojevati; mladina je častno izpolnila naloge ♪
  20.      častílen  -lna -o prid. (ȋ) ki koga časti: častilna beseda / častilna slavnost ♪
  21.      častítljivost  tudi častitljívost -i ž (ȋ; í) lastnost častitljivega človeka: prevzela jih je njegova častitljivost / častitljivost njegovega obraza jih je odvrnila od ostrih besed ♪
  22.      čávelj  -vlja m (á) star. žebelj, navadno grobe oblike: zabiti čavelj; debeli glavičasti čavlji / obesil je kožuh na leseni čavelj v omari klin ♪
  23.      če  vez. 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka a) s povednim naklonom: nič se ti ne bo zgodilo, če boš pameten; če si lačen, ti dam kruha; če je hotel živeti, je moral delati b) s pogojnim naklonom: če bi to korenino presekali, bi se drevo posušilo; če bi globoko kopali, bi prišli do vode / če bi ne imela gub, bi bila videti mlada; nikoli se ne bi bila omožila, če bi ji bili starši branili // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom za izražanje a) skromnega mnenja, vljudnega pridržka: zakaj tako, če smem vprašati; zmotil sem se, če naj bom odkrit; plačam, če ni drugače / užaljen je, če se ne motim; če kaj vem, bo kmalu svatba b) ugibanja, domneve: le kje je nož? Če ni v kuhinji? lepe jagode, če le niso predrage? / v litru če je bilo četrt vina, več ne; komaj če sta spregovorila deset besed c) želje ali omiljenega ukaza: oh, če bi nam že dali mir! oče so rekli, če bi rajši prišli jutri / kaj, če bi malo stopili v hišo č) stopnjevanja z dodatno trditvijo: stvar je nepotrebna, če ni celo nevarna; to vsoto lahko podvoji, če ne celo potroji / elipt.: če kje, pri njem se dobi; kdo, če ne on? čemu mi bodo smučke, če ne, da se bom smučal; prekliči, če ne ... / v vzkliku: če bi vi vedeli! pa če ti rečem, da ga ni doma! če ti nisi prismojen! prav gotovo si ∙ ekspr. to je moj sorodnik ali, če hočete, moj nečak natančneje povedano; pog., ekspr. če si ti (kakšen) gospodar, sem jaz papež! sploh nisi gospodar 2. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: jezna sem, če kdo joka; dobro mu je delo, če ga je kdo hvalil 3. nav. ekspr., v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: če se na glavo postaviš, ti ne dam; če je še tako pameten, vsega ne zna; če bi tudi hotel, ne sme; ne grem, pa če me na kolenih prosite / njegove misli, če so še tako dobre, odklanjajo // navadno z nikalnico za izvzemanje: tam upa najti, če ne sreče, pa vsaj mir; jabolko je vsaj lepo, če že ni okusno 4. v vzročnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem: moral sem priti, če sem obljubil; kako bi me slišal, če pa dremlješ / ekspr.: čisto tako je bilo, če že hočete vedeti; pij, če ti rečem! 5. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: s tem ga bolj žališ, kot če bi ga udaril; če je bolj jezen, bolj pije; prej če začnemo, prej bo opravljeno 6. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: sramota je, če jo pretepa; nimam rad, če se prepiraš; učitelj ni kriv, če otrok nič ne zna / ekspr. gotovo se vrne, še bog če bo smel 7. v odvisnih vprašalnih stavkih za uvajanje vprašanja: vprašal sem ga, če je res // za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, če ga poznaš; vseeno mi je, če ostane ali odide; sam.: nehaj že s svojim večnim če! ♪
  24.      čečkaríja  -e [čǝč] ž (ȋ) slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati // literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija ♪
  25.      čér  -í ž (ẹ̑) nav. mn. večja, ostra skala: težko se je bilo izogibati nevarnim čerem in pečinam; ladja nasede na čeri; ostanki snega med čermi; koralne, morske čeri; izprane, ostre čeri; samotna čer na pobočju; pren. s prijaznimi besedami se je v pogovoru izogibal nevarnim čerem ♪

   197 222 247 272 297 322 347 372 397 422  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA