Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bes (2.472-2.496)


  1.      razmnoženína  -e ž (í) knjiž. izdelek, ki nastane pri razmnoževanju besedila: tiskovine in razmnoženine ♪
  2.      razmnoževálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z razmnoževanjem besedila: razpisati delovno mesto razmnoževalca 2. redko razmnoževalni stroj: kupiti razmnoževalec ♪
  3.      razmnoževálnica  -e ž (ȃ) delavnica, obrat za razmnoževanje besedila: delati v razmnoževalnici ♪
  4.      razmnoževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline; razmnoževati s potaknjenci, semenom 2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake; razmnoževati na ciklostilu razmnoževáti se 1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo 2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine ♦ biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami razmnoževán -a -o: rokopisna in preprosto razmnoževana glasila ♪
  5.      razmnožíti  -ím dov., razmnóžil (ȋ í) 1. narediti, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnožiti rastlino; razmnožiti ribe v akvariju; razmnožiti s potaknjenci, semenom 2. izdelati več kopij besedila, slike: razmnožiti okrožnico, tiskovino; razmnožiti na pisalnem stroju razmnožíti se postati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: v teh okoliščinah se bakterije hitro razmnožijo; te živali so se v zadnjem času zelo razmnožile // ekspr. postati številnejši sploh: saloni so se takrat zelo razmnožili razmnožèn -êna -o: ciklostilno razmnoženi letaki; okrožnice so že razmnožene ♪
  6.      raznozlóžen  -žna -o prid. (ọ̄) lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu: raznozložni glas 2. ki nima enakega števila zlogov: raznozložne besede ♪
  7.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje ♪
  8.      razpaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) star. 1. razvnemati, podžigati: to je razpaljevalo njihove strasti 2. spodbujati, navduševati: s svojimi besedami je razpaljeval ljudi k delu ♪
  9.      razpenjálo  -a s (á) agr. priprava za razpenjanje in obešanje zaklanih živali: razpenjala in obešala ♪
  10.      razpéti se  -pôjem se dov., razpój se razpójte se tudi razpôj se razpôjte se; razpél se (ẹ́ ó) nav. ekspr. začeti glasno peti: šele proti koncu prireditve so se pevci razpeli / proti večeru so se zvonovi mogočno razpeli // izraziti misli v vezani besedi, navadno v veliki meri: pesnik se je razpel o lepoti narave / v teh sonetih se razpoje vsa pesnikova notranjost ♪
  11.      razpirálo  -a s (á) 1. tisk. manjša svinčena ploščica za večanje presledka med črkami, besedami pri ročnem stavljenju: razpreti črke z razpirali 2. grad. strešno povezje, pri katerem se obtežba preko poševnih opor prenaša na poveznik: trapezno, trikotno razpiralo ♪
  12.      razpírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. delati, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati in upogibati veje b) ko niso več drug ob drugem: razpirati opornike v rudniku; razpirati z zagozdami 2. delati, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpirati klešče b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: komaj je še razpiral veke / široko razpirati oči c) ko niso več drug ob drugem sploh: rože že razpirajo cvete; plodovi so se začeli razpirati / pav je počasi razpiral rep ● knjiž. razpiral mu je nove vidike prikazoval, predstavljal; knjiž. vprašanja so se razpirala pred njo drugo za drugim pojavljala, nastopala ◊ tisk. večati presledke med črkami v okviru besede razpírati se ekspr. biti, nahajati se: nad njim so se razpirali oboki vej / pokrajina se razpira v soncu ♪
  13.      razplameníti  -ím dov., razplaménil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaj začne močno plameneti: razplameniti ogenj; drva so se razplamenila; pren. te besede so razplamenile njegovo ljubezen do domovine ♪
  14.      razpodíti  -ím dov., razpódil (ȋ í) nav. ekspr. narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: razpoditi gručo radovednežev; razpoditi kokoši // narediti, da česa ni več: veter razpodi megle / vino je razpodilo žalostne misli ♪
  15.      rázpol  tudi razpòl -ôla [tudi ou̯] m (á ó; ȍ ó) zastar. vrsta, skupina: rastline je razdelil v dva razpola / besedni razpoli ♪
  16.      razpréti  -prèm dov., razpŕl (ẹ́ ȅ) 1. narediti, da sosednji deli pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: preklal je palico in dele razprl; razpreti veje sadnega drevja / razpreti roke v objem razširiti b) ko niso več drug ob drugem: razpreti opornike v rudniku; razpreti s klinom, z zagozdo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj a) ko tvorijo med seboj določen kot: razpreti klešče; razpreti pahljačo b) ko so najbolj oddaljeni drug od drugega: kača je razprla gobec; razpreti veke / razpreti dlan, pest / oči je široko razprla c) ko niso več drug ob drugem sploh: roža razpre cvet; zrel strok se je razprl / pav je razprl rep 3. star. spreti: razpreti sosede; razpreti se s prijateljem ● knjiž. razprl se mu je smisel tega trpljenja spoznal je ◊ tisk. povečati presledke med črkami v okviru besede razpŕt -a -o: razprti cveti; razprti sosedje; razprte dlani; opore morajo biti razprte z močnimi razporami; široko razprte oči ♦ tisk. razprti tisk tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; prisl.: razprto tiskane besede ♪
  17.      razreševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora ♪
  18.      razsipávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razsipavati: razsipavanje zrnja / razsipavanje denarja; razsipavanje z družbenimi sredstvi / razsipavanje besed ♪
  19.      razsôdba  -e ž (ō) 1. odločitev razsodišča, sodišča: pravilna razsodba / razsodba razsodišča ♦ jur. izdati, izreči razsodbo 2. glagolnik od razsoditi: po njuni razsodbi so bile izrečene besede preostre ♪
  20.      razšifrírati  -am dov. (ȋ) razbrati s šiframi napisano besedilo: razšifrirati brzojavko // razbrati neznano pisavo ali nerazumljive znake: razšifrirati mora še nekaj znakov ♪
  21.      razširítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razširiti: razširitev ceste; načrt za razširitev stanovanja / bolezenska razširitev srca, žil / razširitev programa / razširitev in okrajšava besedila / razširitev kroga naročnikov / razširitev gospodarskega sodelovanja / do razširitve te tehnike je prišlo šele v zadnjem času ♦ lingv. razširitev naglašenih samoglasnikov ♪
  22.      razšíriti  -im dov. (ȋ ȋ) 1. narediti kaj (bolj) široko: razširiti cesto, pot; razširiti odprtino; ulica se proti središču razširi / razširiti krilo, obleko / predsobo bodo razširili / vdih razširi pljuča // narediti, povzročiti, da je kaj videti širše: svetle barve razširijo prostor; tak vzorec postavo razširi 2. narediti, da prilegajoči se deli česa pridejo v položaj, ko so (najbolj) oddaljeni drug od drugega: razširiti noge, roke; razširiti peruti / razširiti nosnice / razširiti roke v objem; od strahu so se mu razširile oči 3. narediti, da pride kaj na večjo površino: razširiti naselje; mesto se je razširilo proti jugu / razširiti kulturno rastlino; ta plevel se hitro razširi / padavine se bodo razširile na vso Slovenijo / razširiti meje države; razširiti oblast na sosednje pokrajine 4. narediti, da se s čim seznani, da kaj spozna veliko ljudi: razširiti napredne ideje; razširiti novice, lažne vesti; ta nauk se je hitro razširil / razširiti dobra umetniška dela 5. narediti, povzročiti, da postane kaj večje glede na obseg, količino: razširiti izbiro blaga z novimi izdelki; razširiti dnevni red seje; razširiti gledališki repertoar / razširiti črtico v novelo / podjetje je razširilo svojo dejavnost; razširiti gospodarsko sodelovanje / razširiti odbor povečati število njegovih članov; krog sodelavcev se je razširil / razširiti in poglobiti znanje; s študijskimi potovanji se mu je obzorje razširilo / ta beseda, navada se je zelo razširila / zaradi vlage se les razširi 6. biti izvor tega, kar prehaja v okolico: peč je razširila prijetno toploto po sobi; iz gozda se je razširil hlad / svoj nemir je razširil na druge; borbenost se je razširila na vse moštvo / pesmi so razširile njegovo slavo po svetu / kugo so razširile podgane ● ekspr. kdaj pa kdaj mu je smeh razširil lica se je nasmejal; ulica se razširi v trg preide; njegova slava se je razširila po vsem svetu postal je zelo slaven ◊ ekon. razširiti proizvodnjo z dodatno zaposlenimi delavci in dodatnimi delovnimi sredstvi povečati obseg proizvodnje; jur. razširiti obtožbo, zahtevo po uvedbi kazenskega postopka; mat. razširiti ulomek pomnožiti števec in imenovalec z istim številom razšíriti se pojaviti se, nastopiti a) na razmeroma veliki površini: ogenj se je hitro razširil; vstaja se je razširila kot požar / bobnenje se je razširilo po vsej dolini; grmeč se razširiti / po sobi se je razširil prijeten vonj / izpuščaj se je razširil po vsem telesu; rakave celice so se že razširile b) v večjem številu: ta tip ladje se je razširil v srednjem veku / knjige so se razširile z iznajdbo tiska c) pri večjem številu osebkov: bolezen se je razširila hitro, po vsej deželi razšírjen -a -o: stopničasto razširjen temelj; ta bolezen je zelo razširjena; po vsem svetu razširjena rastlina / razširjeni plenum odbora; knjiga bo izšla v popravljeni in razširjeni izdaji ♦ ekon. razširjena reprodukcija obnavljanje produkcije v povečanem obsegu; med. bolezensko razširjena žila; razširjeno srce ♪
  23.      raztolmáčiti  -im dov. (á ȃ) star. razložiti, pojasniti: raztolmačiti učencem težko snov; njegove besede si je raztolmačil po svoje / raztolmačiti predpis ♪
  24.      raztrobéntati  -am dov. (ẹ̑) slabš. na več krajih reči, povedati: njegove besede je kmalu raztrobentala ∙ slabš. puristi so marsikateri izraz raztrobentali za germanizem označili ♪
  25.      razúmen  -mna -o prid., razúmnejši (ú ū) 1. ki ima razum: razumna in nerazumna bitja 2. ki ima veliko razuma: razumen in iznajdljiv človek je; bil je razumnejši kot njegovi bratje // ki izraža, kaže razum: razumen obraz; gledal ga je z jasnimi, razumnimi očmi 3. ki je v skladu z razumom: razumni razlogi; to so razumne besede; razumno vedenje / ekspr. to presega vse razumne meje 4. star. razumljiv: govoriti z razumnim glasom; to je samo po sebi razumno razúmno prisl.: razumno delati, gledati, govoriti ♪

   2.347 2.372 2.397 2.422 2.447 2.472 2.497 2.522 2.547 2.572  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA