Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bes (147-171)


  1.      šábes  -a m (ȃ) pri judih sobota: praznovati šabes ♪
  2.      šabésa  -e ž (ẹ̑) 1. osvežujoča pijača, navadno iz bezgovega cvetja, limoninega soka, vode in sladkorja: narediti šabeso 2. nekdaj osvežujoča brezalkoholna pijača v steklenici, ki se odpre s pokom ob pritisku na okrogel steklen zamašek: piti šabeso ♪
  3.      šabéso  -a m (ẹ̑) nekdaj šabesa: mrzel šabeso; kozarec šabesa ♪
  4.      tábes  -a m (ȃ) med., v zvezi tabes dorsalis obolenje osrednjega živčevja v hrbteničnem kanalu kot posledica sifilisa, usihanje hrbtnega mozga: govorne motnje pri tabesu dorsalisu ♪
  5.      ubesedítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ubesediti: ubeseditev dogodkov; sodobna ubeseditev antičnega mita; tehnika ubeseditve ♪
  6.      ubeséditi  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. izraziti z besedami: ubesediti doživetja, misli ♪
  7.      ubesedítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ubeseditev: ubeseditveni postopek / ubeseditvena sredstva ♪
  8.      ubesedoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ubesedovanje: ubesedovalni postopek / ubesedovalne prvine ♪
  9.      ubesedovánje  -a s (ȃ) glagolnik od ubesedovati: ubesedovanje snovi v romanu; način ubesedovanja ♪
  10.      ubesedováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. izražati z besedami: ubesedovati dogodke ♪
  11.      úrnebésen  -sna -o prid. (ȗ-ẹ̑) zastar. zelo glasen, bučen: urnebesni klici navdušenja / urnebesen trušč / urnebesna tišina zelo velika ♪
  12.      vèčbeséden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki sestoji iz več besed: večbesedni izraz ♦ lingv. večbesedni veznik ♪
  13.      velikobesédnost  -i ž (ẹ̑) gostobesednost: pripisovali so mu velikobesednost ♪
  14.      vzbesnéti  -ím dov., vzbêsni in vzbésni (ẹ́ í) postati besen: vzbesnel je in začel razbijati posodo; vzbesnela je zaradi njegove trdosrčnosti; spet, takoj vzbesneti / ekspr. reka ob nalivih vzbesni vzbesnèl in vzbesnél -éla -o: vzbesnel človek ♪
  15.      zabesedíčiti  -im dov. (í ȋ) ekspr. začeti govoričiti: zabesedičil je nekaj o višjih interesih / da bi le bilo takih ljudi še več, je zabesedičila spregovorila, rekla zabesedíčiti se zareči se, zagovoriti se: pogosto se zabesediči, da še sam ne ve kako ♪
  16.      zabesedováti  -újem tudi zabesédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. začeti se pogovarjati: zabesedovali so o zadnjih dogodkih ♪
  17.      zabesnéti  -ím dov., zabêsni in zabésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zakaj je tako zabesnel, ko jih je zagledal 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: boj je zabesnel; pren. v njem je zabesnel vihar ljubosumja ♪
  18.      zbesedíčiti se  -im se dov. (í ȋ) nar. spreti se, sporeči se: zbesedičiti se s sosedom ♪
  19.      zbeséditi se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. spreti se, sporeči se: zaradi otrok se večkrat zbesedijo; zbesediti se s sosedi ♪
  20.      zbesnélec  -lca [u̯c] m (ẹ̑) ekspr. zbesnel človek: miriti zbesnelca; vpila sta kot zbesnelca ♪
  21.      zbesnélost  -i ž (ẹ́) stanje zbesnelega: v zbesnelosti ne ve, kaj dela ♪
  22.      zbesnéti  -ím dov., zbêsni in zbésni (ẹ́ í) 1. v dejanju pokazati svoj bes: zbesnel je in začel pretepati otroke; če mu kdo nasprotuje, zbesni 2. ekspr. nastopiti z veliko silo: za vasjo je zbesnel boj / morje je zbesnelo zbesnèl in zbesnél -éla -o: zbesnel človek; vpije kot zbesnel; zbesnela množica ♪
  23.      zbesníti  -ím dov., zbêsni in zbésni; zbésnil (ȋ í) redko spraviti v besnost: tako ravnanje ga je zbesnilo ♪
  24.      á  m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
  25.      a  vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪

   22 47 72 97 122 147 172 197 222 247  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA