Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bes (1.397-1.421)



  1.      nèprečíščenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neprečiščenega: neprečiščenost sladkorja / knjiž.: neprečiščenost besedila; neprečiščenost formulacij nejasnost, neizoblikovanost
  2.      nèpregíben  -bna -o prid. (-) ki ni pregiben: nepregibna lutka / nepregibni sklepi negibljivilingv. nepregibne besedne vrste
  3.      nèpremíčnica  -e ž (-) astr. Soncu podobno nebesno telo, ki seva lastno svetlobo; zvezda: premičnice in nepremičnice
  4.      nèpremíšljen  -a -o prid. (-) ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen nèpremíšljeno prisl.: ravnati nepremišljeno; sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega
  5.      nèprepričeválen  -lna -o prid. (-) knjiž. neprepričljiv: neprepričevalen dokaz / monolog v drami je neprepričevalen nèprepričeválno prisl.: njegove besede so zvenele neprepričevalno
  6.      nèprepričljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neprepričljivega: neprepričljivost besed; neprepričljivost dokazov / ekspr. neprepričljivost igre
  7.      nèpreračunljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva // knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme 3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba
  8.      nèpretéhtan  -a -o prid. (-ẹ̑) nepremišljen: žal mu je bilo, da je izrekel tiste nepretehtane besede / nepretehtana stališča
  9.      nèprevíden  -dna -o prid. (-) ki mu manjka previdnosti: nepreviden pešec / zelo neprevidna je, če to pripoveduje / neprevidne besede, izjave nèprevídno prisl.: neprevidno ravnati
  10.      nèpričakovánost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nepričakovanega: ta beseda izraža nepričakovanost; napad je uspel zaradi nepričakovanosti; nepričakovanost razpleta / v povesti je vse preprosto, brez nepričakovanosti
  11.      nèprijázen  -zna -o prid., nèprijáznejši (-ā) 1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede // ekspr. neprijeten, pust: kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim 2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen nèprijázno prisl.: neprijazno se držati, gledati, odgovoriti
  12.      nèprijéten  -tna -o prid., nèprijétnejši (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni prijeten: začutil je neprijeten hlad; neprijeten veter; neprijetna pokrajina / ima zelo neprijeten občutek / evfem. ima neprijetne slutnje slabe / neprijeten okus, vonj // z dajalnikom ki ne ugaja, ni všeč: te besede so mu neprijetne / njegovo izražanje mu je bilo neprijetno 2. ki povzroča zadrego, napetost: čaka ga precej neprijeten pogovor; v zelo neprijetnem položaju je; reševal je neprijetne stvari, zadeve 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi negativne lastnosti: neprijeten človek, kolega / ima precej neprijetnih lastnosti nèprijétno prislov od neprijeten: neprijetno dišati; neprijetno vplivati na kaj // v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugodje, zadrego: neprijetno mi je bilo, ko sem ga srečal; sam.: narediti kaj neprijetnega
  13.      nèprikrít  -a -o prid. (-) ki ni prikrit, ni skrit: spregovoril je z neprikritim strahom; njegove besede so izražale neprikrito grožnjo; neprikrita radovednost; neprikrito sovraštvo v očeh nèprikríto prisl.: neprikrito meriti na kaj / knjiž. neprikrito govoriti odkrito
  14.      nèprikrítost  -i ž (-) lastnost, značilnost neprikritega: neprikritost besed, misli
  15.      nèprozórnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neprozornega: neprozornost snovi / knjiž. neprozornost njegovih besed jo je vznemirjala
  16.      nèrazburljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne razburi: miren, nerazburljiv človek / nerazburljive besede; nerazburljive novice ki ne razburijo
  17.      nèrazlóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni razločen, ni jasen: govori z nerazločnim glasom; zaslišal je nerazločen šum; mrmral je nerazločne besede / nerazločna izgovarjava; nerazločna pisava / nerazločne slutnje ● zastar. nerazločna snov nedeljiva, neločljiva nèrazlóčno prisl.: nerazločno govoriti, pisati; nerazločno videti; sam.: zašepetal je nekaj nerazločnega
  18.      nèrazložèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni razložen, ni pojasnjen: nerazložena teorija; nerazloženo stališče / nerazloženo besedilo
  19.      nèrazúmen  -mna -o prid. (-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno
  20.      nèrazumljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega
  21.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  22.      nèsestávljen  -a -o [sǝs in ses] prid. (-) ki ni sestavljen: sestavljene in nesestavljene snovi / lastna imena so lahko sestavljena ali pa nesestavljena ♦ lingv. deljenje nesestavljenih besed
  23.      nèsklàd  -áda m (- -á) star. neskladje, neskladnost: v njunih trditvah je opazil nesklad; nesklad med besedami in dejanji
  24.      nèskládnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja
  25.      nèsklonljív  -a -o prid. (- -í) lingv. ki se ne da sklanjati: nesklonljiva beseda

   1.272 1.297 1.322 1.347 1.372 1.397 1.422 1.447 1.472 1.497  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA