Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

beljava (5)

1.      beljáva  -e ž (ȃ) les. svetlejši les na obodu debla: lubadarji se razvijajo pod lubjem in v beljavi ♪
2.      debeljáva  -e ž (ȃ) gozd. nad sedem centimetrov debel okrogel les ♪
3.      bél  -í [beu̯] ž (ẹ̑) 1. les. svetlejši les na obodu debla; beljava: bel je že preperela 2. vet. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: konj ima bel ◊ anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju ♪
4.      beljavína  -e ž (í) redko beljava ♪
5.      črnjáva  -e ž (ȃ) 1. knjiž., ekspr. kar je črno: izza gore se vzdiguje grozeča črnjava / bujna črnjava na njeni glavi // redko lastnost črnega, črna barva; črnina: črnjava hudournih oblakov; črnjava gozda 2. les. temnejši les v sredini debla: črnjava hrasta; črnjava in beljava ♪