Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

beli (7-31)

7.      belíčnost  -i ž (ȋ) biol. pomanjkanje pigmenta pri pripadnikih sicer obarvane vrste; albinizem: delna, popolna beličnost ♪
8.      belíkati se  -am se nedov. (ȋ) ekspr. belo odsevati, bleščati se: hiše se belikajo izza drevja ♪
9.      belílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na belilo: soboslikarji uporabljajo različna belilna sredstva / belilni postopek v tekstilni tovarni; belilni stroj ♪
10.      belílnica  -e ž (ȋ) tovarniški obrat za beljenje (tkanin): tovarna gradi novo belilnico / belilnice in barvarne ♪
11.      belílnik  -a m (ȋ) obrt. čopič za beljenje z beležem ♪
12.      belílo  -a s (í) 1. belo barvilo: prekriti z belilom ♦ kem. cinkovo belilo iz cinka pridobljen bel prah za oljnato belo barvo 2. sredstvo, ki naredi kaj bolj belo ali razbarva: beliti perilo z belilom / uporabljati belilo za lase; proizvodnja belil ♪
13.      belín  -a m (ȋ) 1. dnevni metulj z belimi krili: nad njivo leti belin ♦ zool. glogov, kapusov belin 2. redko albin ♪
14.      belína  -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju ◊ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju ♪
15.      belínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček ♪
16.      belínka  -e ž (ȋ) redko, rabi se samostojno ali kot prilastek belkasta žival: koza belinka ♪
17.      belíšče  -a s (í) raba peša kraj, prostor, kjer se beli perilo ali platno: na belišču je ležalo bleščeče belo perilo ♪
18.      belíti ¹ in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. pokrivati (stene) z beležem ali z belilom: beliti hišo, stene; pog. beliti z apnom; pren. sneg beli gore 2. delati kaj bolj belo ali razbarvati: beliti perilo, platno / beliti lase ∙ star. otroci mu belijo glavo, lase mu povzročajo velike skrbi; strokovnjaki si že dolgo belijo glavo s tem vprašanjem veliko razmišljajo o vprašanju; star. v šolah si beli glavo si s trudom pridobiva znanje 3. odstranjevati lubje: beliti deblo; beliti palico z nožem // nar. odstranjevati lupino, kožo: beliti koruzo, krompir; beliti prašiča 4. redko močno segrevati: beliti peč za kruh belíti se in béliti se knjiž. 1. belo odsevati, bleščati se: breze se belijo v gozdu; hiša se beli izza dreves; na vrhovih se beli prvi sneg 2. postajati bel, svetel: lasje se mu belijo; na vzhodu se že beli belèč -éča -e: ravnina z belečimi se vasmi béljen -a -o: beljena preja; po starem beljene hiše ♪
19.      belíti ² in béliti -im nedov. (ȋ ẹ́) dodajati jedi maščobo: beliti solato z oljem, žgance z ocvirki; pren. beliti pogovor z duhovitostmi, s kletvicami ∙ ekspr. hude mu je belil ostro, brez prizanašanja je govoril z njim ♪
20.      belívec  -vca m (ȋ) kdor beli: belivec platna ♪
21.      belívski  -a -o (ȋ) pridevnik od belivec: belivsko orodje ♪
22.      cibelín  -a m (ȋ) tekst. kosmatena tkanina za plašče iz grobe volnene preje ♪
23.      cimbelíkati  -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom: cimbelika za zadnjo uro ♪
24.      cimbelínkanje  -a s (ȋ) glagolnik od cimbelinkati: nenadoma se zasliši cimbelinkanje ♪
25.      cimbelínkati  -am nedov. (ȋ) redko zvoniti z malim zvonom ♪
26.      čbéličar  -ja m (ẹ̑) sodelavec almanaha Kranjska čbelica: Prešeren je najpomembnejši med čbeličarji ♪
27.      čebélica  -e [čeb in čǝb] ž (ẹ̑) 1. nav. ekspr. manjšalnica od čebela: čebelice letajo od cveta do cveta // šol. odtis žiga s čebelico kot znamenje priznanja najmlajšim učencem: dobil je že dve čebelici 2. nav. mn. najmlajša članica taborniške organizacije: na taborjenje je odšlo lepo število medvedkov in čebelic ♪
28.      debelíca  -e ž (í) nar. debela češnja ali drevo, ki jo rodi: pred hišo je imel po dve drevesi drobnic in debelic ♪
29.      debelíka  -e ž (í) med. odebeljena plast vezivnega tkiva: poprsnična debelika ♪
30.      debelíkast  -a -o prid. (í) redko debelušen, debelkast: debelikast moški ♪
31.      debelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na debeljenje: debelilna kura ♪

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207