Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

beli (57-81)



  1.      podbelíti  in podbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke
  2.      podebelíti  -ím dov., podebélil ( í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili
  3.      prebelíti  in prebéliti -im dov. ( ẹ́) ponovno pobeliti: prebeliti bo treba hišo in hlev; prebeliti sobo / prebeliti madeže na zidu prekriti jih z beležem ali belilom prebéljen -a -o: vse je bilo prebeljeno in pospravljeno
  4.      pribelíti  in pribéliti -im dov. ( ẹ́) dodatno, zraven zabeliti: pribeliti žgance
  5.      razbelíti  in razbéliti -im dov. ( ẹ́) 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo razbéljen -a -o: hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo
  6.      rebelírati  -am nedov. () knjiž. upirati se: najemniški vojaki rebelirajo / rebelirati proti komu, zoper kaj / logika rebelira proti taki razlagi pesnitve nasprotuje
  7.      spodbelíti  in spodbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
  8.      tabélica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od tabela: tabelica množine padavin
  9.      tabelíranje  -a s () glagolnik od tabelirati: navodila za tabeliranje podatkov
  10.      tabelírati  -am nedov. in dov. () prikazovati v obliki tabele: tabelirati rezultate ♦ mat. tabelirati funkcijo; tabelirati logaritme števil med 1 in 10 tabelíran -a -o: tabelirani podatki
  11.      tabelírka  -e ž () adm. pisarniški stroj, ki piše tabele iz podatkov na luknjanih karticah: upravljavec tabelirke
  12.      trobelíka  -e ž (í) bot. strupena rastlina z debelo koreniko, trojnatimi listi in belimi cveti, Cicuta: zastrupiti se s trobeliko / velika trobelika
  13.      trobelíkovec  -vca m (í) strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem
  14.      ubelíti  in ubéliti -im dov. ( ẹ́) star. obeliti: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo ubéljen -a -o: ubeljene rjuhe
  15.      udebelíti  -ím dov., udebélil ( í) zastar. odebeliti, zrediti: udebeliti prašiča
  16.      zabelíti  in zabéliti -im dov. ( ẹ́) dodati jedi maščobo: zabeliti jed; zabeliti z ocvirki / zabeliti solato z oljem in kisom; pren. zabeliti pogovor z duhovitostmi ● ekspr. zabeliti komu kakšno odgovoriti, povedati mu kaj ostrega, duhovitega zabéljen -a -o 1. deležnik od zabeliti: s humorjem zabeljena pripoved; slabo zabeljena jed 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: zabeljen dovtip; zabeljena zgodbica; sam.: povedati kakšno zabeljeno
  17.      zabelíti se  in zabéliti se -im se dov. ( ẹ́) 1. knjiž. belo se zableščati: v daljavi so se zabelila jadra 2. postati bel, svetel: lasje na sencih so se mu zabelili
  18.      zadebelína  -e ž (í) zadebeljeni del česa: opaziti zadebelino; zadebelina na koži
  19.      zadebelíti  -ím dov., zadebélil ( í) narediti kaj (bolj) debelo: zadebeliti konca žice zadebelíti se postati (bolj) debel: korenine se zadebelijo zadebeljèn -êna -o: zadebeljena koža
  20.      zbelíti  in zbéliti -im dov. ( ẹ́) redko 1. obeliti: sonce zbeli zavese / skrbi so mu zbelile lase 2. razbeliti: poletna pripeka je zbelila skale zbéljen -a -o: snežno zbeljen prt; od sonca zbeljeno kamenje
  21.      zdebelíti  -ím dov., zdebélil ( í) narediti (bolj) debelo: mastna hrana zdebeli zdebelíti se postati (bolj) debel: ob dobri hrani se človek zdebeli / drevo se je zdebelilo zdebeljèn -êna -o: zdebeljena koža; zdebeljeno telo
  22.      ahát  -a m () poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom ♦ min. kalcedon s kremenom
  23.      ájbiš  -a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj
  24.      ájda  -e ž () kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenombot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
  25.      akácija  -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA