Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

beli (51-75)



  1.      odebelína  -e ž (í) odebeljeni del česa: kožna odebelina; odebelina na vejah
  2.      odebelítev  -tve ž () glagolnik od odebeliti: odebelitev stene / odebelitev prstov / te alge imajo na koncu izrastkov mehurjaste odebelitve odebeline
  3.      odebelíti  -ím dov., odebélil ( í) narediti (bolj) debelo: odebeliti bolnika z močno hrano / odebeliti dno posode odebelíti se postati (bolj) debel: ob taki hrani bi se vsakdo odebelil; zelo se odebeliti / korenje se je že odebelilo / koža na podplatih se odebeli odebeljèn -êna -o: odebeljen del, konec; zaradi vnetja odebeljeni prsti; odebeljena korenina
  4.      pobelína  -e ž (í) alp. tanka plast (novega) snega: po strminah leži pobelina
  5.      pobelíti 1 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase ● ekspr. cenzura je pobelila del poročila izločila del že stavljenega besedila, tako da je na njegovem mestu prazen prostor pobéljen -a -o: pobeljeni lasje; belo pobeljena soba ∙ ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je
  6.      pobelíti 2 in pobéliti -im dov. ( ẹ́) z beljenjem, dodajanjem maščobe porabiti: pobeliti vso mast
  7.      podbelíti  in podbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke
  8.      podebelíti  -ím dov., podebélil ( í) zastar. odebeliti: trudili so se, da bi ga po bolezni vsaj malo podebelili
  9.      prebelíti  in prebéliti -im dov. ( ẹ́) ponovno pobeliti: prebeliti bo treba hišo in hlev; prebeliti sobo / prebeliti madeže na zidu prekriti jih z beležem ali belilom prebéljen -a -o: vse je bilo prebeljeno in pospravljeno
  10.      pribelíti  in pribéliti -im dov. ( ẹ́) dodatno, zraven zabeliti: pribeliti žgance
  11.      razbelíti  in razbéliti -im dov. ( ẹ́) 1. močno segreti: razbeliti olje, železo; razbeliti peč za peko; razbeliti v ognju; s kurjenjem razbeliti; pečnice so se razbelile / ekspr. poletno sonce je razbelilo ozračje 2. nav. ekspr. povzročiti občutek velike toplote: pripeka mu je razbelila glavo razbéljen -a -o: hladiti si razbeljen obraz; od sonca razbeljene skale; razbeljeno jeklo
  12.      rebelírati  -am nedov. () knjiž. upirati se: najemniški vojaki rebelirajo / rebelirati proti komu, zoper kaj / logika rebelira proti taki razlagi pesnitve nasprotuje
  13.      spodbelíti  in spodbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. podbeliti: spodbeliti bukev
  14.      tabélica  -e ž (ẹ̑) manjšalnica od tabela: tabelica množine padavin
  15.      tabelíranje  -a s () glagolnik od tabelirati: navodila za tabeliranje podatkov
  16.      tabelírati  -am nedov. in dov. () prikazovati v obliki tabele: tabelirati rezultate ♦ mat. tabelirati funkcijo; tabelirati logaritme števil med 1 in 10 tabelíran -a -o: tabelirani podatki
  17.      tabelírka  -e ž () adm. pisarniški stroj, ki piše tabele iz podatkov na luknjanih karticah: upravljavec tabelirke
  18.      trobelíka  -e ž (í) bot. strupena rastlina z debelo koreniko, trojnatimi listi in belimi cveti, Cicuta: zastrupiti se s trobeliko / velika trobelika
  19.      trobelíkovec  -vca m (í) strup iz trobelike: zastrupiti se s trobelikovcem
  20.      ubelíti  in ubéliti -im dov. ( ẹ́) star. obeliti: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo ubéljen -a -o: ubeljene rjuhe
  21.      udebelíti  -ím dov., udebélil ( í) zastar. odebeliti, zrediti: udebeliti prašiča
  22.      zabelíti  in zabéliti -im dov. ( ẹ́) dodati jedi maščobo: zabeliti jed; zabeliti z ocvirki / zabeliti solato z oljem in kisom; pren. zabeliti pogovor z duhovitostmi ● ekspr. zabeliti komu kakšno odgovoriti, povedati mu kaj ostrega, duhovitega zabéljen -a -o 1. deležnik od zabeliti: s humorjem zabeljena pripoved; slabo zabeljena jed 2. ekspr. nespodoben, nedostojen: zabeljen dovtip; zabeljena zgodbica; sam.: povedati kakšno zabeljeno
  23.      zabelíti se  in zabéliti se -im se dov. ( ẹ́) 1. knjiž. belo se zableščati: v daljavi so se zabelila jadra 2. postati bel, svetel: lasje na sencih so se mu zabelili
  24.      zadebelína  -e ž (í) zadebeljeni del česa: opaziti zadebelino; zadebelina na koži
  25.      zadebelíti  -ím dov., zadebélil ( í) narediti kaj (bolj) debelo: zadebeliti konca žice zadebelíti se postati (bolj) debel: korenine se zadebelijo zadebeljèn -êna -o: zadebeljena koža

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA