Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bela (51-75)


  1.      bél  -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́) 1. ki je take barve kot sneg ali mleko, ant. črn: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje 2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve // ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja // v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje // ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan 3. redko nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, področje 4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji ● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z dekleti; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči ◊ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, cinka in svinca; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; bela uš bélo prisl.: belo cvesti; belo se oblačiti; belo bleščeči biseri; belo oprana obleka; belo pogrnjena miza / piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen ∙ belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem béli -a -o sam.: beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami; kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev; star. ta bela s koso smrt; ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja; obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica; na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu; v belo oblečen; ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo; ekspr. dokazati črno na belem pismeno; neizpodbitno, popolnoma; gore so že v belem pokrite s snegom; pogledati z belim z beločnico; jezno; vipavsko belo belo vino; pog. liter belega in sodo belega vina; v daljavi je bilo videti nekaj belega; nevesta v belem v beli obleki ♪
  2.      belíca  -e ž (í) rabi se samostojno ali kot prilastek 1. belkasta žival: kokoš belica 2. svetel sadež ali rastlina, ki ga rodi: češnja, figa belica; pesn. pšenica belica 3. nar. prekmursko jajce: ubiti belico v juho ◊ agr. belica konoplja z moškimi cveti; zool. belica majhna srebrno bela sladkovodna riba, Leucaspius delineatus; kuna belica ♪
  3.      belíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) biol. ki mu primanjkuje pigmenta: bela podlasica je belična sorodnica dihurja ♪
  4.      belína  -e ž (í) 1. lastnost belega, bela barva: perilo blešči od beline; čista, mlečna, snežna belina; belina obraza, rjuhe, stene 2. redko kar je belo: pogledal je od strani, da se je zabliskala očesna belina; čez lase je vrgla tanko belino belo tkanino; črnilo se je razlezlo po belini po belem papirju ◊ agr. belo grozdje; belo vino; anat. bela živčna snov v osrednjem živčevju ♪
  5.      bélka  -e [za žival tudi u̯k] ž (ẹ̑) 1. ženska bele rase: poroka črnca z belko 2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko ◊ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus ♪
  6.      belóčnica  -e ž (ọ̑) anat. bela, neprozorna zunanja plast zrkla: vnetje beločnice ♪
  7.      belokríl  -a -o prid. (ȋ ȋ) knjiž. ki ima bela krila: nad vodo krožijo belokrili galebi ♪
  8.      belolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima bela lica: belolične deklice ♪
  9.      belúha  -e ž (ū) nar. koroško bela kokoš ♪
  10.      bêrta  -e ž (ȇ) v zvezi debela berta težek nemški top iz prve svetovne vojne: nemška debela berta je bruhala granate na mesto ♪
  11.      blúza  -e ž (ȗ) 1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom 2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze ♪
  12.      bóraks  -a m (ọ̑) min. brezbarvna ali bela rudnina, ki se uporablja kot talilo, mehčalo: omehčati vodo z boraksom / proizvodnja boraksa ♪
  13.      bradína  -e ž (í) redko meso pod vratom prašiča: debela bradina ♪
  14.      brenčáti  -ím nedov., brénči in brênči; brénčal in brênčal (á í) 1. oglašati se z enakomerno tresočim se glasom: čebela, muha brenči / preh. gredoč si je brenčal pesem mrmraje pel // dajati živalskemu brenčanju podoben glas: kolovrat brenči; zvonec na vratih je ostro brenčal; brezoseb. v glavi mu je kar brenčalo od teh dogodkov; pren. še vedno mu brenčijo v ušesih njene besede 2. brenčeč letati: čebele brenčijo od cveta do cveta; komar mi brenči okoli ušes; pren. take misli so mu brenčale po glavi 3. pog. kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: štirinajst let ji je, pa že brenči; na stara leta je začel brenčati / za Janezom brenči brenčé: brenče letati brenčèč -éča -e: brenčeč glas; brenčeča vrtavka ♪
  15.      brenčélica  -e ž (ẹ̑) ljubk., redko čebela: roj brenčelic ♪
  16.      brénta  -e ž (ẹ̑) visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko // slabš. debela ženska: kakšna brenta je! ♪
  17.      bréza  -e ž (ẹ́) 1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič) ♦ bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens 2. redko lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro ♪
  18.      brezmádežen  -žna -o prid. (ȃ) 1. rel. ki je brez madeža, greha: brezmadežna devica Marija / dogma o brezmadežnem spočetju dogma, da je bila Kristusova mati spočeta brez izvirnega greha 2. knjiž., redko zelo čist: brezmadežna polt brezmádežno prisl.: hiša je brezmadežno čista; brezmadežno bela stena; sam.: rel. Brezmadežna Kristusova mati ♪
  19.      bučéla  -e ž (ẹ̑) zastar. čebela: bučele brenčijo okrog lipe; ljudje so šumeli kakor bučele v panju ♪
  20.      búkev  -kve tudi búkva -e ž (ȗ) veliko gozdno listnato drevo z gladkim deblom: podreti bukev; počivati pod bukvijo; debela, košata bukev / pog. bukev pokriva večji del hriba bukov gozd / pog. toporišče iz bukve bukovega lesa ♦ vrtn. rdečelistna bukev okrasno drevo z rdečimi listi, Fagus silvatica atripurpurea ♪
  21.      búndra  -e ž (ȗ) nar., slabš. debela ženska: Ni bila lepa, prava bundra, a on je bil ves zateleban vanjo (F. Bevk) ♪
  22.      búnka  -e ž (ȗ) 1. oteklina, navadno od udarca: iz pretepa je odnesel bunko na čelu // nav. mn., ekspr., raba peša močen udarec, navadno s pestjo: dobiti bunke; naložiti bunke 2. pog. glavič, betiček: palica s srebrno bunko / na vrtu imajo pisane steklene bunke krogle 3. slabš. debela, nerodna ženska: tisto bunko je prosil za ples; debela bunka / bila je prava kmečka bunka ♪
  23.      butéljka  -e ž (ẹ̑) steklenica za kakovostna (bela) vina, 0,7 l: na mizi so stale tri prazne buteljke / naročiti, plačati buteljko; buteljka rizlinga // vsebina buteljke: izpila sta precej buteljk ♪
  24.      céhta  -e ž (ẹ̑) 1. star. slamnjača: ležati na cehti 2. ekspr., redko debela, močna ženska: takole dekle, taka cehta, pa lenari ♪
  25.      cép  -a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel; narezati češnjevih cepov // cepljenka, cepljenec: zajec dela škodo na cepih 3. zastar. debela palica, gorjača: z železom okovani cepi 4. ed., star. precep: ujeti gada v cep ● star. v dva cepa govoriti dvoumno; star. majati se v dva cepa na levo in desno; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA