Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bela (101-125)



  1.      debelolíčen  -čna -o prid. ( ) ki ima debela lica: debeloličen otrok / debeloličen obraz
  2.      debelolíčnež  -a m () ekspr. kdor ima debela lica: otrok je zdrav debeloličnež
  3.      debelolíčnica  -e ž () ekspr. ženska, ki ima debela lica
  4.      debelosemén  -a -o prid. (ẹ̑) agr. ki ima debela, velika semena: debelosemena kumina
  5.      debelozŕnat  -a -o prid. () ki ima debela zrna: debelozrnat pesek, smodnik / debelozrnata koruza
  6.      debelúha  -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: zavaljena debeluha
  7.      debelúharica  -e ž () slabš. zelo debela ženska: debeluharica se je smejala na vsa usta
  8.      debelúhinja  -e ž (ū) slabš. zelo debela ženska: debeluhinja pri blagajni je hitro dajala listke
  9.      debelúša  -e ž (ú) ekspr. debela ženska: gostilničarka je bila zgovorna debeluša pri štiridesetih letih
  10.      décibél  -a m (ẹ̑-ẹ̑) fiz. enota za merjenje jakosti zvoka ali glasnosti, desetina bela
  11.      dekánka  -e ž () agr. zelo debela, okusna hruška: prodajati dekanke / julijska dekanka
  12.      deklè  -éta s, im. ed. tudi ž, tož. ed. tudi dekléta ( ẹ́) 1. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena: na vasi so se zbrali fantje in dekleta; razvila se je, zrasla je v lepo dekle; mlado, preprosto, veselo dekle; kmečko dekle; dekle, zrelo za možitev // ekspr. neporočena ženska sploh: je še dekle; staro dekle 2. doraščajoča oseba ženskega spola: dekleta so v šoli mirnejša kot fantje // pog. hči: mati je dekle bolj razvajala kot fanta; imajo več deklet; skrbela je za vzgojo svojih deklet 3. ženska oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do fanta: ima dekle; predstavil je svoje dekle 4. nav. mn., pog., ekspr. ženska sploh: pri nas so v službi sama imenitna dekleta / kot nagovor kako je, dekleta 5. s prilastkom vlačuga, prostitutka: druži se z lahkimi, poceni dekleti; pocestno dekle / dekle na poziv zlasti v zahodnih deželah prostitutka, ki pride k moškemu na telefonski poziv
  13.      délavka  -e ž (ẹ́) 1. ženska, ki poklicno opravlja kako fizično delo: sprejeti v službo tri delavke; nekvalificirana delavka; tovarniška delavka; delavka udarnica 2. s prilastkom ženska, ki poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: kulturna, prosvetna delavka; socialna delavka ki se poklicno ukvarja s socialnim, zlasti skrbstvenim delom; terenska delavka 3. ženska, ki dela sploh: na vseh področjih potrebujemo mnogo pridnih delavcev in delavk / ekspr. ta pa je delavka! 4. zool., rabi se samostojno ali kot prilastek spolno nerazvita samica pri čebelah, mravljah: delavke in matica; čebela delavka
  14.      dételja  -e ž (ẹ́) krmna rastlina z navadno trojnatimi listi in rdečimi, belimi, rumenimi cveti v glavicah: kositi, sejati deteljo; pokladati živini deteljo / zapoditi živino iz detelje ♦ bot. bela detelja s plazečimi se stebli in belimi ali rdečkastimi cveti, Trifolium repens; grmičasta šmarna detelja večja grmičasta rastlina z rumenimi cveti v grozdih, Coronilla emerus; medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia; nemška detelja lucerna; rdeča detelja z ovalnimi listi in rdečimi cveti, Trifolium incarnatum
  15.      diagonála  -e ž () 1. geom. črta, ki veže oglišči mnogokotnika, ki nista na isti stranici, ali oglišči telesa, ki nista na isti mejni ploskvi: kockina diagonala; diagonala pravokotnika / hoditi po diagonali iz kota v kot; reflektorji so nameščeni v diagonali / ekspr. brati po diagonali na hitro, ne strnjeno 2. šah. poševna vrsta zaporednih polj iste barve na šahovnici: odpreti, zasesti diagonalo; bela diagonala / velika diagonala ki poteka iz kota v kot
  16.      dolgorílčen  -čna -o [g-č] prid. () ki ima dolg rilec: dolgorilčni sloni ♦ čeb. dolgorilčna čebela čebela, ki ima dolg rilček
  17.      donòs  -ôsa m ( ó) ekon. 1. pridelek na določenem zemljišču v določenem razdobju: z razvojem agrotehnike so se povečali donosi v našem kmetijstvu; doseči večji donos; gozdni donos; donos koruze, pšenice / povprečni hektarski donos na leto 2. nav. ed. uspeh kake pridobitne dejavnosti v določenem razdobju, izražen v denarju; dohodek: donos gospodarske organizacije se je povečal; davek od donosa / čisti, kosmati donos ◊ čeb. letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; fin. katastrski donos z zemljiškim katastrom določen povprečni donos zemljiške parcele
  18.      donôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost donosnega: donosnost kmetijstva; donosnost podjetja / z intenzivnim obdelovanjem se je povečala donosnost zemljišča; donosnost čebelarstva, živinoreje ♦ ekon. donosnost kapitala razmerje med kapitalom in njegovim donosom
  19.      drúštvo  -a s () 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, telesnovzgojno, turistično društvo; društvo književnikov / Društvo prijateljev mladine ♦ zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu 2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam
  20.      drúže  -ta tudi družè -éta m (; ẹ́) star. 1. tovariš, prijatelj: domov se je vračala s svojima družetoma 2. zakonec: zelo je skrbela za svojega bolnega družeta / zakonska družeta sta živela v lepi slogi
  21.      enakobárven  -vna -o prid. () ki je enake barve: zašiti obleko z enakobarvnim sukancem ♦ šah. enakobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca
  22.      etamínast  -a -o prid. () ki je iz etamina: bela etaminasta bluza; etaminaste zavese
  23.      fosforít  -a m () min. sivo bela fosfatna rudnina, ki se uporablja za izdelavo umetnega gnojila: rudnik fosforita
  24.      frekvénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na frekvenco: frekvenčna tabela / frekvenčna razporeditev ◊ elektr. frekvenčni pretvornik pretvornik, ki pretvarja izmenični tok ene frekvence v izmenični tok druge frekvence; lingv. frekvenčni slovar slovar, ki vsebuje podatke o pogostnosti rabe besed
  25.      gárda  -e ž () 1. izbrana, elitna vojaška enota, zlasti za telesno stražo: služil je v kraljevi gardi / vatikanska vrata straži švicarska garda 2. oborožena skupina, organizirana za obrambo določenega političnega nazora: revolucionarna garda / bela garda protirevolucionarna organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; protirevolucionarna organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji; plava garda protirevolucionarna, z Mihajlovićevim gibanjem povezana organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; rdeča garda oborožene enote proletariata v oktobrski revoluciji in državljanski vojni po njejzgod. narodna garda v francoski revoluciji ustanovljene oborožene enote pristašev revolucije; iz meščanov sestavljene oborožene enote za ohranitev reda in miru na Slovenskem leta 1848 3. pog. skupina ljudi s sorodno miselnostjo in sorodnimi interesi: garda mladih pisateljev / ekspr. to je še človek stare garde

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA