Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

beka (7)

1.      béka  -e ž (ẹ́) grm ali drevo z dolgimi, šibastimi vejami: zasadili so beke ob vodi // šiba tega grma ali drevesa: vezati trte z beko; iz bek spletena košara ♪
2.      bekasína  -e ž (ȋ) zool. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica: jata preplašenih bekasin ♪
3.      békati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) beketati: ovca beka ♪
4.      bék  -a m (ẹ̑) žarg., šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo; branilec: sodnik je izključil levega beka ♪
5.      békov  -a -o (ẹ́) pridevnik od beka: bekova šiba ♪
6.      góžica  tudi gožíca -e ž (ọ̄; í) nar. vzhodno beka, šiba: košara iz gožic ♪
7.      góžva  -e ž (ọ̑) nar. zahodno 1. vez, ki veže oba dela cepca; gož ž: zamenjati gožvo 2. beka, šiba: z gožvo privezati trte ◊ anat. sklepna gožva tkivo, ki ovija sklep; sklepna ovojnica ♪