Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bebljati (4)
- bebljáti -ám [bǝb in beb] nedov. (á ȃ) 1. nerazločno govoriti: pijanec beblja s težkim jezikom // poskušati govoriti, nepopolno izgovarjati: mala beblja 2. slabš. govoriti, pripovedovati: neprestano beblja neumnosti ♪
- zabebljáti -ám [bǝb in beb] dov. (á ȃ) 1. nerazločno reči, povedati: v spanju je nekaj zabebljal 2. slabš. reči, povedati: kako čudovito, so zabebljali vsi hkrati ♪
- babljáti -ám nedov. (á ȃ) redko bebljati: otrok bablja ♪
- bebljánje -a [bǝb in beb] s (ȃ) glagolnik od bebljati: bebljanje otrok ♪