Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

beat (8)

1.      beat  -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
2.      beatelski  in beatleški -a -o [bítlski; bítlški] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatlese: beatelska druščina / beatelska frizura ♪
3.      beatifikácija  -e ž (á) rel. proglasitev za blaženega: predlagati beatifikacijo škofa Baraga ♪
4.      beatles  in beatle -a [bítls; bítl] m (ȋ; ȋ) nav. slabš. mlad fant z dolgimi lasmi, ki se vpadljivo oblači in vede: v orkestru so sami beatlesi; zakaj si tak beatles? neskl. pril.: ima beatles frizuro ♪
5.      beatnik  tudi bitnik -a [bít-] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: ameriški beatniki; literatura beatnikov ♪
6.      beatniški  tudi bitniški -a -o [bít-] prid. (ȋ) nanašajoč se na beatnike: beatniške ideje / beatniški lokal ♪
7.      bitels  ipd. gl. beatles ipd. ♪
8.      bitnik  ipd. gl. beatnik ipd. ♪