Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bde (61-85)


  1.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. (ȋ) 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni ♪
  2.      fín  -a -o prid., finéjši (ȋ) 1. ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači: opraviti ima s samimi finimi ljudmi; vstopila je fina dama / preveč je fin, da bi to rekel rahločuten, obziren / fino govorjenje, vedenje / iron. fine metode // nav. ekspr. ki je iz višjih slojev družbe: fina družina; išče samo fino družbo 2. pog., s širokim pomenskim obsegom ki je višje, bolj izbrane vrste; boljši, izbran: kadi le fine cigarete; pripravila je same fine jedi; fina blaga; fino pecivo / kuha zelo fino kavo okusno; pri njih dobite res fino sadje dobro, kvalitetno / fin vonj / kakšen fin zrak je tukaj čist, svež; fina kombinacija barv zelo ustrezna, lepa; to je res fina šala duhovita, domiselna 3. lepo, nežno oblikovan: ima fin obraz; fine roke / fine linije; fina pisava / fina dlaka; fina polt gladka, mehka // zelo natančno, podrobno izdelan: fini izdelki domače obrti; fina risba / fina izdelava / fina mehanika finomehanika; fino brušenje brušenje, pri katerem dobi predmet dokončno velikost in obliko ter gladko površino // zelo občutljiv, izostren: s finim ženskim čutom je vse prav hitro uganila / fina ironija 4. zelo droben, zelo tanek: fini prašni delci; fini kamenčki; fina vlakenca / fin pesek; fina moka ◊ grad. fini omet omet iz drobnega peska, s katerim se navadno zaključuje obdelava stene fíno 1. prislov od fin: fino se oblačiti, vesti; fino oblikovane ustnice; fino zmlet pesek 2. pog. izraža visoko stopnjo, intenzivnost: fino se je udaril / fino so se zabavali 3. pog., v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: fino, vsi smo za ta predlog ♪
  3.      finálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na finale, zaključen: finalni turnir; finalno srečanje, tekmovanje / finalni prizor // ki zajema zadnjo stopnjo izdelovanja, obdelovanja: finalna dela na stavbi še niso končana / finalna industrija / finalni izdelki izdelki za neposredno uporabo 2. knjiž. usmerjen k namenu, cilju: finalno opazovanje duševnosti ♦ lingv. finalni stavek odvisni stavek, ki izraža namen dejanja nadrednega stavka; namerni odvisnik ♪
  4.      finalíst  -a m (ȋ) 1. šport. posameznik ali moštvo, ki doseže pravico za nastop v finalu: finalista sta reprezentanci Italije in Jugoslavije; na osnovi tega tekmovanja bodo določeni finalisti 2. kdor je udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna bo finalist težkih vozil ◊ filoz. pristaš finalizma ♪
  5.      finalizácija  -e ž (á) zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja: naprave za finalizacijo zrnatega korunda; podjetje je izdelalo program za nadaljnjo finalizacijo izdelkov / publ. uveljavljanje delitve osebnih dohodkov po realizaciji, ne pa po finalizaciji ♪
  6.      finalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) publ. biti udeležen v zadnji stopnji izdelovanja, obdelovanja: tovarna sama finalizira polovico proizvedenega porcelana; finalizirati za izvoz finalizíran -a -o: finalizirani proizvodi ♪
  7.      fíniš  -a m (ȋ) šport. zadnji, odločilni del tekmovanja v hitrosti: tekač ni zdržal finiša; sto metrov pred ciljem je prešel v finiš; v finišu je bil tekmec hitrejši; začel je s silovitim finišem / dirkač je na prvenstvu pokazal odličen finiš // publ. zadnja stopnja izdelovanja, obdelovanja; finalizacija ♪
  8.      frezálnik  -a m (ȃ) strojn. stroj s frezali ali frezalnimi glavami za obdelovanje kovin ali lesa, rezkalnik ♪
  9.      frézati  -am nedov. (ẹ̑) strojn. s frezalom obdelovati kovino ali les, rezkati ♪
  10.      gládkosten  tudi gladkósten -tna -o (á; ọ̑) pridevnik od gladkost: gladkostna obdelava ♦ teh. gladkostna apretura ♪
  11.      gmájna  -e ž (ȃ) 1. neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov: onkraj potoka se širi prostrana gmajna; ves dan je pasel na gmajni / kraške gmajne / občinska, vaška gmajna 2. zastar. skupnost, skupina: trška gmajna je imela shod / ekspr. uboga gmajna izkoriščano, zatirano ljudstvo ♪
  12.      gnojíti  -ím nedov. (ȋ í) dodajati zemlji gnojilo: gnojimo v jeseni in spomladi; gnojiti krompir, star. krompirju; gnojiti s hlevskim gnojem in z umetnimi gnojili; dobro, temeljito gnojiti; pren., ekspr. ljudstvo je s krvjo gnojilo to zemljo // večati rodovitnost zemlje: tudi odpadlo listje gnoji gnojíti se nav. 3. os. biti v stanju tvorjenja, izločanja gnoja: rana se gnoji gnojèč -éča -e: gnoječa se rana gnojèn -êna -o: gnojena in skrbno obdelovana zemlja; njive so dobro gnojene ♪
  13.      godíti  -ím nedov. (ȋ í) povzročati, da postane kaj godno: zimske hruške so dali godit; gnoj se razkraja in godi ♦ agr. goditi lan obdelovati ga, da se mu ličje rado loči od stebla ♪
  14.      goríca  -e ž (í) 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice // gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice 2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice 3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov) ♪
  15.      gospodárstvo  -a s (ȃ) 1. proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin: obnoviti, razvijati gospodarstvo; voditi gospodarstvo v državi; narodno, svetovno gospodarstvo; gospodarstvo posameznih dežel; decentralizacija, organizacija gospodarstva; posamezne panoge gospodarstva; problematika, struktura, zmogljivost gospodarstva; dohodki iz gospodarstva; kriza v gospodarstvu / državno gospodarstvo // s prilastkom določeno področje v takem proizvajanju: energetsko, gozdno, lesno, vodno gospodarstvo / stanovanjsko gospodarstvo / Gozdno gospodarstvo Nazarje // s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: sistem dirigiranega gospodarstva; načrtno gospodarstvo / družbeno, kapitalistično, socialistično gospodarstvo 2. redko posestvo, kmetija: gospodarstvo je prevzel najstarejši sin / ostal je doma in se ukvarja z gospodarstvom z obdelovanjem kmetije ◊ agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo; ekon. blagovno, denarno gospodarstvo; ekstenzivno gospodarstvo; menjalno gospodarstvo ki temelji na menjavi gospodarskih dobrin; naturalno gospodarstvo v katerem se ne uporablja denar ♪
  16.      grêda  -e stil. -é ž, rod. mn. grêd (é) oddeljena ploskev obdelane zemlje na vrtu: gredo opleti, prekopati; cvetlična greda; grede za zelenjavo / topla greda pokrita s steklom in ogrevana; zaprta greda ograjena in navadno pokrita s steklom; pren., ekspr. pisatelj je rasel v topli gredi kulturnega izročila // oddeljena ploskev na solinah: tam je solarna in na stotine gred, ločenih z nasipi in kanali ◊ alp. poševno potekajoča polica v skalovju ♪
  17.      grób  -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim 2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako ◊ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo gróbo tudi grobó prisl.: igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka gróbi -a -o sam.: na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani ♪
  18.      grúntec  -tca m (ȗ) nav. ekspr. manjšalnica od grunt: pridno je obdeloval svoj gruntec ♪
  19.      hitrorézen  -zna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) teh., v zvezi hitrorezno jeklo jeklo za obdelovalno orodje, s katerim se da hitro rezati ♪
  20.      hláden  stil. hladán hládna -o tudi -ó prid., hladnéjši (á ȃ á) 1. ki ima zmerno nizko temperaturo: hladen zrak; voda v reki je precej hladna / hladen dan; hladno podnebje, poletje, vreme / hladne roke // ki vzbuja, povzroča občutek hlada: sprehajati se po hladnem gozdu; hladen veter; hladna senca; prijetno hladna soba / ekspr. hladen blesk zvezd; pesn.: hladni grob; širno hladno prostranstvo // ki ima temperaturo okolice: vsak dan se umiva v hladni vodi; mleko pije kar hladno; obdelovati hladno železo / štedilnik je še hladen nezakurjen / postreči s hladnimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; hladna večerja večerja iz hladnih jedi 2. ki vsebuje, izraža nenaklonjenost, odklanjanje: hladen odnos do sodelavcev; hladen pogled, pozdrav, sprejem; bil je hladen do gostov; konferenca je potekala v hladnem vzdušju / po tem dogodku je postal do nje hladen 3. ki se ne da vplivati čustvom: hladen znanstvenik / hladen premislek; hladna presoja / vse je reševal s svojim hladnim razumom // ki ne izraža čustev: hladna glasba, lepota; ima hladne oči / hladna barva neugodno delujoča / hladna ženska; hladno občinstvo; čustveno hladen ● gledalci so ostali hladni se niso navdušili; se niso vznemirili, razburili; tuje trpljenje ga je pustilo hladnega ga ni ganilo, prizadelo; hladne barve modra, zelena, siva barva; ohraniti hladno kri obvladati se, ne razburiti se; vznes. že dolgo počiva v hladni zemlji je mrtev ◊ fiz. hladna svetloba svetloba, ki jo oddaja hladen vir svetlobe; friz. hladna trajna ondulacija, ki se napravi s kemičnimi sredstvi; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; med. (spolno) hladna ženska ženska, ki pri spolnih odnosih ne čuti vzburjenja; meteor. hladni val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl hladen zrak; hladna fronta del atmosferske fronte, kjer prodira hladen zrak; polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; rad. hladna vaja vaja v studiu brez priključenih aparatur; teh. hladno kovanje, valjanje kovanje, valjanje brez poprejšnjega segrevanja; hladno lepilo lepilo, ki lepi brez segrevanja; voj. hladno orožje orožje, ki rani z rezilom ali s konico hládno tudi hladnó prisl.: hladno odgovoriti, pozdraviti; hladno premišljeno dejanje; hladno vljuden je bil z njim; ekspr. sprejeli so ga ledeno hladno / v povedni rabi: danes je hladno; v sobi je prijetno hladno; nekoliko hladno mi je hládni -a -o sam.: rad bi popil kaj hladnega; ekspr. pijanca so postavili na hladno s silo so ga spravili ven; spraviti mleko na hladno v hladen prostor; pog., ekspr. pazi se, da te ne bodo spravili na hladno aretirali, zaprli ♪
  21.      hmeljník  -a m (í) njiva, na kateri raste hmelj: hodila sta med hmeljniki in sadovnjaki; obdelovanje hmeljnika ♪
  22.      homogenizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati homogeno: homogenizirati snov ♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; metal. homogenizirati jeklo s toplotno obdelavo dosegati enakomerno sestavo in kristalno strukturo homogenizíran -a -o: homogenizirano mleko ♪
  23.      individuálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje 2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine / prodaja deviz za individualne turiste 3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah ◊ agr. individualno kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; jur. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov individuálno prisl.: individualno delati, presojati, vzgajati; individualno utemeljene potrebe ♪
  24.      industríja  -e ž (ȋ) 1. gospodarska dejavnost, ki z uporabo strojev in v večjih količinah predeluje surovine in proizvaja: industrija hitro napreduje; domača, tuja industrija; razvoj industrije / bazična industrija; lahka ki proizvaja manjše stroje, instrumente, orodje, potrošne predmete, težka industrija ki proizvaja velike stroje, naprave, zlasti za opremo tovarn / kapitalistična, socialistična industrija / delati, zaposliti se v industriji / z oslabljenim pomenom hotelska, turistična industrija hotelske, turistične dejavnosti // s prilastkom področje v taki dejavnosti: kemijska, lesna, papirna, strojna, tekstilna, živilska industrija; obdelovalna, predelovalna industrija; industrija pohištva; pren., ekspr. pisanje pesmi ni industrija besed; publ. industrija prostega časa 2. tovarne, podjetja s tako dejavnostjo: industrija se je naselila v obeh večjih mestih dežele; vzhodna stran mesta je določena za industrijo / izrabljena, zaostala industrija izrabljeni, zastareli stroji, oprema / Industrija motornih vozil Novo mesto ◊ arheol. kamena, koščena industrija izdelki iz kamna, kosti, odkriti na najdišču ♪
  25.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪

   1 11 36 61 86 111 136 161 186 211  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA