Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bde (326-350)


  1.      prežmíkati  -am dov. (ȋ) redko s stiskanjem obdelati: dobro prežmikati in nato izplakniti perilo ♪
  2.      pridobíti  -ím dov., pridóbil (ȋ í) 1. z delom, prizadevanjem priti do česa: zapravil je vse, kar so starši pridobili; pridobil (si) je veliko premoženje; dovolj je pridobil, da bodo preskrbljeni on in družina / s kupčijo je pridobil dosti denarja / pridobiti izkušnje z delom, znanje z učenjem / slovenščini je pridobil velik ugled; pridobiti si oblast; pridobil si je pravico sodelovati na prvenstvu / pridobiti si odpornost 2. narediti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobiti maslo iz mleka; pridobiti srebro iz rude; pridobiti s kemičnim postopkom, s sušenjem ♦ fiz. pridobiti z destilacijo // narediti, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobiti obdelovalno zemljo z izsuševanjem močvirij / pridobili so dovolj premoga nakopali 3. vzbuditi pozitiven, naklonjen odnos: če bi se potrudil, bi jo lahko spet pridobil; z obljubami jih je hotel pridobiti; že po prvi skladbi so pridobili občinstvo / pridobil si je njegovo zaupanje // narediti, da kdo pride s kom, čim v določen odnos: pridobiti nove člane, naročnike; pridobiti (si) pristaše // vzbuditi pri kom pripravljenost za kaj: skušal je pridobiti dijake, da bi zapisovali narodno blago; pridobiti ljudi za sodelovanje 4. postati boljši, kvalitetnejši, bogatejši: če bi knjigo pregledal lektor, bi veliko pridobila; učbenik je s tem pregledom samo pridobil / če sliko pogledaš od daleč, še pridobi je videti lepša // postati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobiti hitrost, publ. na hitrosti, pri hitrosti; pridobiti težo, višino ● publ. pridobiti na času storiti kaj prej kot v določenem času; imeti časovno prednost pred kom; ekspr. v očeh vaščanov je pridobil vaščani ga bolj cenijo, spoštujejo; knjiž. pridobiti si literarno ime postati znan kot dober pisatelj, pesnik pridobljèn -êna -o: pridobljen ugled; pridobljene pravice; nepošteno pridobljeno blago; iz nafte pridobljeno gorivo; znanje, pridobljeno s študijem ♦ biol. pridobljena lastnost nededna lastnost, pridobljena v življenju zaradi vplivov okolja; med. pridobljena imunost imunost, nastala s prestano okužbo ali s cepljenjem ♪
  3.      pridobívanje  -a s (í) glagolnik od pridobivati: pridobivanje premoženja; način pridobivanja sredstev; obrt kot vir pridobivanja / pridobivanje bakra, zlata; pridobivanje opija iz maka / pridobivanje obdelovalne zemlje z melioracijo / pridobivanje premoga / pridobivanje članov, sodelavcev; pridobivanje prebivalstva za vstajo ♪
  4.      pridobívati  -am nedov. (í) 1. z delom, prizadevanjem prihajati do česa: pridobivati denar, premoženje; s trudom pridobivati (si) sredstva za življenje / z vojskovanjem so si pridobivali nova ozemlja / pridobivati znanje iz knjig, s šolanjem / pridobivati delovne izkušnje / pridobivati spoštovanje, ugled; pridobivati (si) ljubezensko naklonjenost 2. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: pridobivati žlahtne kovine; iz teh rastlin se pridobivajo eterična olja ♦ fiz. pridobivati z destilacijo // delati, da kaj postane na razpolago kot rezultat določenega dela: pridobivati obdelovalno zemljo s požiganjem / na tem območju pridobivajo prvovrsten premog kopljejo 3. vzbujati pozitiven, naklonjen odnos: s svojo neposrednostjo je ljudi pridobival; počasi jo je pridobival zase; pridobivati in odbijati // delati, da kdo prihaja s kom, čim v določen odnos: pridobivati nove člane, naročnike; pridobivati (si) pristaše // vzbujati pri kom pripravljenost za kaj: pridobivati ljudi k sodelovanju, za kako delo 4. postajati v večji meri deležen kake lastnosti, značilnosti: pridobivati hitrost, publ. na hitrosti; pridobivati kondicijo / pridobivati težo, višino / pridobivati vrednost ● ob njem mnogo pridobivam se veliko naučim, spoznam veliko novega ♪
  5.      pridvóren  -rna -o prid. (ọ̑) zastar. dvoren: pridvorni služabniki ♦ zgod. pridvorno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem skrbi za obdelovanje zemlje fevdalec sam, navadno z nesvobodnimi podložniki ♪
  6.      prímež  -a m (ȋ) orodje s čeljustma, ki se z vretenom stisneta, za vpenjanje in trdno prijemanje predmeta pri obdelavi: držati, prijeti s primežem; čeljusti primeža; držati, stiskati kot s primežem / ročni primež ∙ knjiž., ekspr. izpulil mu je glavo iz primeža potnih dlani iz močnega prijema, objema; knjiž. imeti koga v primežu v precepu ♦ teh. cevni primež s čeljustma, prilagojenima cevi; kovaški primež s čeljustma, ki se premikata v rahlem loku; paralelni ali vzporedni primež s čeljustma, ki se premikata vzporedno ♪
  7.      primitíven  -vna -o prid., primitívnejši (ȋ) 1. ki je na nizki, začetni stopnji razvoja: primitivne oblike življenja; primitivne živali / primitivno zobovje // ki je na nizki, začetni stopnji civilizacije: živeti v primitivni skupnosti; primitivna ljudstva / primitivno življenje nomadov / proučevati primitivne kulture; primitivna umetnost 2. zelo preprost, enostaven: narediti primitivno ognjišče; uporabljati primitivno orodje, orožje / primitivna obdelava zemlje z zelo preprostim orodjem; primitivno poljedelstvo / gospodarstvo v tej deželi je še primitivno nerazvito, zaostalo 3. slabš. neizobražen, nekulturen: druži se s primitivnimi ljudmi; bil je grob in primitiven / primitivna miselnost teh ljudi; primitivno izražanje 4. knjiž., redko osnoven, temeljen: obvladovati primitivne pojme primitívno prisl.: primitivno izdelano orodje ♪
  8.      primitívnost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost primitivnega: primitivnost zgradbe nižjih živali / primitivnost materialne kulture afriških plemen / primitivnost obdelave / redko gospodarska primitivnost nerazvitost, zaostalost / slabš. njegova primitivnost ga moti neizobraženost, nekulturnost ♪
  9.      prínter  -ja m (ȋ) elektr. del (elektronskega) računalnika, ki tiska rezultate obdelave; tiskalnik: natisniti s printerjem / laserski printer ♪
  10.      pripádanje  -a s (ā) glagolnik od pripadati: pripadanje zemlje obdelovalcu / pripadanje določeni državi, narodu ♪
  11.      prislòn  -ôna m (ȍ ó) 1. redko prislonitev: prislon lestve na zid 2. redko naslonjalo, naslonilo: opiral se je na prislon njenega stola 3. teh. del orodja, naprave, ob katerega se prisloni predmet, ki se obdeluje, meri: prislon pri kotniku ♪
  12.      pristávljati  -am nedov. (á) 1. postavljati zraven česa: pristavljati stole k mizi / ko je pristavljal lestev k polici, je padel prislanjal ♦ teh. noža ne smemo pristavljati pravokotno k obdelovancu 2. dajati zlasti posodo na določeno mesto z namenom, da se kaj kuha, greje: kuharica pristavlja lonce / pristavljati za kosilo začeti kuhati kosilo 3. dodatno, zraven pripovedovati: vse je bilo, kot bom povedal, ničesar ne bom pristavljal / fantje pristavljajo svoje opazke; navadno je pristavljal, da ga takrat ni bilo tam / dov. pristavljam, da o tem nič ne vem ● ekspr. dojenčka redno pristavlja k prsim doji; ekspr. tudi on rad pristavlja svoj lonček pri čem tudi zase išče korist; se pridružuje čemu, kar je v danem položaju najbolj koristno ♪
  13.      prizmírati  -am nedov. in dov. (ȋ) les. z žaganjem obdelovati v obliki prizme z največjimi možnimi ploskvami: prizmirati hlod ♪
  14.      procesírati  -am nedov. in dov. (ȋ) elektr. obdelovati podatke v procesorju: procesirati program ♪
  15.      procésor  -ja m (ẹ̑) elektr. del (elektronskega) računalnika, v katerem se obdelujejo podatki: izdelovati procesorje; procesor in pomnilnik ♪
  16.      produktíven  -vna -o prid., produktívnejši (ȋ) 1. ki pridobiva, izdeluje predmete, stvari, opravlja storitve za zadovoljevanje človekovih potreb: produktivni del prebivalstva / produktivne in neproduktivne dejavnosti / produktivna zemljišča zemljišča, primerna, porabna za obdelovanje 2. ki razmeroma veliko naredi, proizvede: biti zelo produktiven; nagraditi produktivne gospodarske organizacije / gospodarsko produktivni poklici donosni 3. publ. ustvarjalen, kreativen: produktivni in reproduktivni umetniki ◊ ekon. produktivna potrošnja sredstva, porabljena za proizvodnjo; produktivne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; produktivno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost ♪
  17.      pŕšec  -šca m (ȓ) padavina v obliki drobnih, navadno gostih vodnih kapelj: pršec se je spremenil v ploho / veter z rahlim pršcem // drobne, razpršene kaplje sploh: nad vodometom je lebdel pršec; pren., knjiž. stala sta pod pršcem reklamne svetlobe ♪
  18.      púhlica  in puhlíca -e ž (ú; í) 1. ekspr. besedna zveza, ki zaradi pogostne, nepristne rabe izgubi svojo vsebinsko vrednost: govoriti, uporabljati puhlice / časopisne puhlice / obrabljene, prazne puhlice / sprejel jih je s prijaznimi puhlicami 2. agr. rahla, rodovitna prst: saditi v puhlico / obdelovati puhlico ♪
  19.      púst  -a -o stil. -ó prid. (ȗ ú) 1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane 2. ki povzroča duševno stanje neugodja a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust 3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso ● zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno ◊ agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna pústo tudi pustó prisl.: pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu ♪
  20.      pústa  -e ž (ū) 1. obširen travnat svet na Madžarskem: pasti konje na pusti, v pusti / obdelane, zasejane puste / madžarska pusta 2. knjiž. pust, odmaknjen kraj; pustota: ni hotel živeti v tej pusti ♪
  21.      pustôta  -e ž (ó) 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne ♦ zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti 3. redko pustost: pustota pokrajine ♪
  22.      púšča  -e ž (ú) 1. pust, neobdelan svet: vse pušče hoče obdelati; njive, travniki in pušče / star.: puščati njive v puščo, v pušči neobdelane; dosti kmetij je v pušči neobdelanih, opuščenih 2. redko puščoba: pušča in dolgčas ● ekspr. nočem več živeti v tej pušči pustem, odmaknjenem kraju; knjiž., redko vihar v pušči v puščavi ♪
  23.      racionálen  -lna -o prid., racionálnejši (ȃ) knjiž. 1. ki temelji na razumu, razumski: racionalne metode, odločitve; racionalno razlaganje sveta; racionalen in emocionalen / kritik ne uporablja racionalnega jezika / racionalno izbiranje poklica premišljeno 2. ki zaradi skladnosti z razumom omogoča najugodnejše ali še sprejemljivo razmerje med delom, porabo in učinkom, koristjo: racionalna organizacija gospodarstva / kopanje rude v tem premogovniku ni več racionalno ◊ mat. racionalno število število, ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili racionálno prisl.: racionalno obdelana zemlja ♪
  24.      računálnik  -a m (ȃ) priprava za avtomatsko opravljanje računskih operacij: računati z računalnikom / namizni, žepni računalnik // elektr. elektronska naprava za reševanje nalog na osnovi vloženega programa: računalnik hrani, obdela podatke; programirati računalnik; dati, vložiti v računalnik; pomnilnik računalnika; operater pri računalniku / digitalni računalnik pri katerem so podatki predstavljeni v obliki niza ločenih numeričnih vrednosti; hišni računalnik; procesni računalnik; izhod, vhod računalnika / elektronski računalnik ♪
  25.      računálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na (elektronske) računalnike ali računalništvo: računalniška oprema, tehnika / računalniški strokovnjak, tehnik / računalniški center; računalniški čas čas, ki ga porabi računalnik za neposredno obdelavo podatkov; računalniški program; računalniški sistem; računalniška beseda niz znakov, ki jih ima računalnik za eno podatkovno enoto računálniško prisl.: računalniško obdelati podatke ♪

   201 226 251 276 301 326 351 376 401 426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA