Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bastard (5)



  1.      bastárd  -a m () 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in bastarda // izrodek, izvržek: rekli so, da je svinja in bastard
  2.      bastárden  -dna -o prid. () nanašajoč se na bastarde: bastardna žival; pren. ta beseda je bastardna tvorba
  3.      bastardírati  -am dov. in nedov. () biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti; križati: bastardirati rž in pšenico; bastardirati žrebca z oslico bastardíran -a -o: bastardirane čebele
  4.      bastárdka  -e ž () ženska oblika od bastard
  5.      bastárdski  -a -o prid. () nanašajoč se na bastarde: grof in njegov bastardski sin; pren. bastardska mešanica stilov




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA