Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

barve (301-325)


  1.      lúska  -e ž (ū) nav. mn. 1. koščena ali rožena ploščica, ki varuje telo rib, plazilcev: odstraniti, ostrgati ribi luske; telo kače je pokrito z luskami / ribje luske 2. bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: luske se odpirajo, odpadajo / brstne luske ki varujejo brste 3. ploščat delček česa: od kamna odklati lusko; led v obliki lusk / milne luske; luske suhe kože delčki poroženele povrhnjice ◊ alp. luska skalna plošča, ki se na enem koncu drži stene; bot. krovna luska ki pokriva del plodne luske; plodna luska list cveta s semeni pri iglavcih; min. luska zelo tanka plast rudnine, ki se da odklati ♪
  2.      luskolíst  -a m (ȋ) nav. mn., bot. list nezelene barve, ki varuje nežne dele rastline ali vsebuje hranilne snovi: z luskolisti pokrito podzemeljsko steblo; luskolisti čebule / mesnati, suhi luskolisti ♪
  3.      lúščenje  -a s (ú) glagolnik od luščiti: luščenje fižola / luščenje ječmena, prosa / luščenje barve, ometa; luščenje kože / hlod za luščenje; stroj za luščenje ♪
  4.      lutécij  -a m (ẹ́) kem. redka kovina sive barve, element Lu ♪
  5.      madéira  in madéjra -e [-dejr-] ž (ẹ̑) sladko vino jantarne barve z Madeire: naročiti buteljko madeire ♪
  6.      magdalénka  -e ž (ẹ̑) rel. redovnica reda, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov: samostan magdalenk ◊ agr. rana magdalenka trta z zgodaj zorečimi belimi grozdi; zelena magdalenka hruška podolgovate oblike, zelene barve in sladkega okusa, ki dozori ob koncu julija ♪
  7.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita ♪
  8.      magnézija  -e ž (ẹ́) krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo ♦ kem. magnezijev oksid ♪
  9.      máh  -ú in -a m, mn. mahóvi (ȃ) 1. rastlina brez pravih cvetov in korenin, ki raste na vlažnih, senčnih krajih: mah pokriva tla okrog hrasta; z drevja ostrgati mah in lišaj; sesti na mah; z mahom obraslo, poraslo drevo; debel, mehek mah; pren. spomine na ta dogodek je že prerasel mah 2. nar. barje: njive na mahu; loviti ptice na mahu 3. mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih; puh: iz gnezda je padel komaj z mahom pokrit ptič // ekspr. mlade, mehke dlake kot zarodek brade in brkov: mah mu že poganja na licih; obril si je mah pod nosom ● poljud. planinski mah zdravilen grmičast lišaj olivno zelene barve, strok. islandski lišaj ◊ bot. šotni mah ki raste na vlažnih tleh in barjih in katerega spodnji del odmira; geogr. mah visoko barje; lov. mah koža s kratko, mehko dlako na rastočem rogovju ♪
  10.      mahagónijev  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na mahagoni: mahagonijev les / mahagonijev furnir; mahagonijevo pohištvo / njegova polt je bila mahagonijeve barve ♪
  11.      májica  -e ž (á) del spodnjega perila, ki pokriva gornji del telesa: obleči majico; majico bo treba oprati; fant v beli, modri majici / majica brez rokavov, z dolgimi rokavi // temu podobno vrhnje oblačilo za h krilu ali hlačam: najraje nosi črtasto majico in hlače; majica z okroglim, ovalnim izrezom / mornarska majica ● publ. rumena majica na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ◊ šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi na etapnem tekmovanju vodeči kolesar ♪
  12.      májski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na maj: bil je lep majski dan; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce ◊ šol. majski izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majska deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski; zool. majski hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris ♪
  13.      málaga  -e ž (ȃ) sladko vino rdeče ali zlato rumene barve iz okolice Malage: buteljka malage ♪
  14.      mangán  -a m (ȃ) kem. trda, krhka težka kovina bele barve, element Mn ♪
  15.      márčen  -čna -o prid. (á ā) nanašajoč se na marec: topel marčni dan; marčno sonce / marčna številka časopisa // knjiž. nanašajoč se na mesec marec 1848 v Avstriji: marčni dogodki ◊ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica; zgod. marčna revolucija buržoaznodemokratična revolucija v mesecu marcu 1848 v Avstriji ♪
  16.      márčnica  -e ž (ā) bot. užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi, Hygrophorus marzuolus: nabirati marčnice ♪
  17.      marijadvórski  -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve ♪
  18.      marjáš  -a m (ȃ) igra z dvaintridesetimi kartami, pri kateri štejeta kralj in dama iste barve štirideset ali dvajset točk: igrati marjaš / šel je v gostilno na partijo marjaša ♪
  19.      martínček  -čka m (ȋ) majhen kuščar: čez kamen se je zapodil martinček; sedimo na soncu in se grejemo kakor martinčki ♦ zool. majhen kuščar sivkaste barve s sorazmerno veliko glavo, Lacerta agilis ♪
  20.      mávričen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na mavrico: mavrični lok / mavrične barve 2. po barvah podoben mavrici: mavrični kristali snega; mavrična rosa / svetlikati se v mavričnih barvah mávrično prisl.: mavrično se prelivajoče večerno nebo ♪
  21.      mazúrij  -a m (ú) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc; tehnecij ♪
  22.      mêdel  -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat ♪
  23.      mêhek  in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto // ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih // ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo 2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine; rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji 3. knjiž. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi; mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita 4. knjiž. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde 5. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek; biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka // pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje 6. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom; mehek nasmeh; pikra poteza v sicer mehkem obrazu; zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo 7. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava ● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; žarg., šport. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva ◊ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; lingv. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400 mêhko in mehkó prisl.: mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice ∙ žarg., avt. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.: kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v mehko, redko na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih ♦ lov. strel v mehko v drobovje ♪
  24.      mélange  -ea in melanž -a [melánž] m (ȃ) tekst. izdelek iz raznobarvnih ali raznovrstnih vlaken: naročiti mélange / volneni mélange; neskl. pril.: mélange preja, tkanina / zelena mélange (barva) barva, ki jo tvorijo različne barve, med katerimi prevladuje zelena ♪
  25.      menjávati  -am nedov. (ȃ) 1. dajati komu kaj za kaj drugega, drugačnega: menjavati koruzo za sol / menjavati lire, marke za dinarje dajati ali dobivati lire, marke za enakovredno, ustrezno vsoto dinarjev 2. dajati, postavljati kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste: medtem ko je menjaval žarnico, je zaslišal kričanje / pogosto menjavati perilo, srajce preoblačiti se; menjavati seme uporabljati za setev seme druge, drugačne sorte // delati, da kdo drug dobi, prevzame opravilo, mesto kake osebe: trener je menjaval igralce; straže so se menjavale vsaki dve uri / gostje v tem hotelu se pogosto menjavajo določeni gostje so v njem le malo časa 3. z oslabljenim pomenom izraža, da prehaja osebek s prvotnega, prejšnjega mesta, položaja na drugega: menjavati skrivališče / menjavati hotele, prostore / pogosto je menjavala ljubimce 4. delati, da dobi kaj drugačno obliko, stopnjo, vsebino: menjavati navade, stališča; menjavati vrstni red; podoba tega naselja se hitro menjava / svoje prepričanje menjava kakor srajce večkrat, pogosto ga menja ● od jeze menjava barve bledi in rdi hkrati ◊ med. menjavati glas spreminjati glas iz deškega v moškega v dobi pubertete; mutirati menjávati se s prislovnim določilom izraža, da pojavi, predmeti so, se pojavljajo drug za drugim: ob poti so se menjavale njive in gozdički / dež se menjava s soncem; noč se menjava z dnevom menjavajóč -a -e: menjavajoče se razpoloženje ♪

   176 201 226 251 276 301 326 351 376 401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA