Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

barabe (4)

1.      barábež  -a m (ȃ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež! ♪
2.      barába  -e ž (ȃ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: to je čisto navadna baraba; ta baraba mi še do danes ni vrnil dolga; ali še vedno hodi s tisto barabo? // redko postopač, potepuh: barabe se nobene reči bolj ne bojijo kakor dela ♪
3.      barábski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na barabe: barabski smeh; sam.: v njegovem vedenju je nekaj barabskega ♪
4.      zakríkniti  -em dov. (í ȋ) 1. star. krikniti, zakričati: jezno zakrikne: Barabe / zakrikniti od bolečine 2. zastar. zavriskati: zakriknil je, da se je daleč razleglo ♪