Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

banje (59-83)



  1.      bíčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska sekta; bičarsko gibanje / bičarska delavnica
  2.      bíček 1 -čka m () 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
  3.      blokírati  -am dov. in nedov. () 1. z obkolitvijo onemogočiti, preprečiti izhod: policija je blokirala mestno četrt; blokirati luko; okupator je blokiral mesto 2. zapreti za prehod: blokirati cesto, mejo 3. preprečiti gibanje, ustaviti: snežni metež je blokiral ves promet / na spolzki cesti ne blokiraj koles 4. žarg., gost. napisati ceno izdanega blaga na blagajniški blok: blokirati sendvič ◊ ekon. blokirati zaloge žganja ustaviti prodajo; fin. blokirati tekoči račun, hranilne vloge onemogočiti razpolaganje; med. blokirati začasno ustaviti delovanje; rad. blokirati (radijski) sprejem s posebnimi pripravami preprečiti vpliv motenj na radijski sprejem; šah. blokirati kmeta zapreti mu pot; šport. blokirati preprečiti napad nasprotnih igralcev pri nekaterih igrah z žogo; tisk. blokirati postaviti kak tiskarski znak namesto predvidene črke blokíran -a -o: ekonomsko blokirana država država, ki so ji onemogočeni gospodarski stiki z drugimi državami; blokirana kolesa
  4.      blokíren  -rna -o prid. () ki blokira, prepreči gibanje: blokirna priprava ♦ elektr. blokirni kondenzator kondenzator, ki zapre pot enosmernemu toku
  5.      bók  -a in bòk bôka m (ọ̑ ọ̄; ó) 1. spodnji stranski del trupa: upreti roke v boke; meč mu je visel ob boku; ženska širokih bokov; riba s progami na bokih; zibanje v bokih / kot povelje roke v bok! // nav. ed. stran telesa: ležati na boku; obrnil se je z boka na bok; levi, desni bok 2. stranski, vzdolžni del a) predmeta, stvari, zlasti prevoznega sredstva: avto se je prevrnil na bok / ladja se je nagnila na bok; voda se peni ob bokih ♦ navt. desni, levi bok ladje gledano od krme proti premcu b) skupine ljudi, živali: napasti bok kolone; vpasti sovražniku v bok / udariti na nasprotnika z boka ● lahko ga postavimo ob bok najboljšim režiserjem ga enačimo, vzporejamo z njimi; publ. stali so bok ob boku tesno skupaj
  6.      bonapartízem  -zma m () 1. politično gibanje pristašev dinastije Bonapartov: sentimentalni bonapartizem // oblast, vlada dinastije Bonapartov: bonapartizem v prvem in drugem cesarstvu 2. knjiž. samovlada po zgledu Napoleona Bonaparta: njegova oblast je že prehajala v bonapartizem
  7.      búrkle  -kel ž mn. () orodje za premikanje loncev v kmečki peči: z burklami popravljati ogenj v peči; ropotala je po peči z burklami in lonci ◊ metal. priprava za prenos in nagibanje livarskih loncev
  8.      búrševski  -a -o prid. () nanašajoč se na burše: burševsko gibanje / burševske pesmi / burševska čepica
  9.      búrševstvo  -a s () burševsko gibanje: takrat je zaživelo nemško burševstvo
  10.      cecilijánski  -a -o prid. () nanašajoč se na cecilijanstvo: cecilijansko gibanje, petje
  11.      cecilijánstvo  -a s () muz. gibanje za reformo katoliške cerkvene glasbe v 19. stoletju
  12.      celokúpen  -pna -o prid. (ū) publ. celoten, ves: celokupni dohodki; boril se je celokupen narod; celokupno gibanje je imelo agrarni značaj
  13.      céna  -e ž (ẹ́) 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti se za ceno; prodajati po znižanih cenah; popustiti pri ceni; nizka, pretirana, visoka cena; izvozna, nabavna, konkurenčna, odkupna, reklamna cena; ekspr. bratovska, krščanska cena; ekspr. kupiti za slepo, smešno ceno; cena blaga; indeks, katalog cen; oblikovanje, sprostitev cen / dnevne cene ki trenutno veljajo na tržišču; enotna, fiksna cena; izklicna cena začetna cena na dražbi; proizvodna ali produkcijska cena ki obsega proizvodne stroške; sezonske cene veljavne v turistični sezoni; tovarniška cena po kateri tovarna prodaja blago kupcu; vezane cene; cena na debelo po kateri trgovec na debelo prodaja blago trgovcu na drobno; cena na drobno po kateri se blago prodaja potrošniku; pren. za svoj uspeh je plačal visoko ceno ♦ ekon. dejanska cena po kateri se blago prodaja; ekonomska cena ki ustreza dejanskim stroškom in zagotavlja čisti dohodek; fakturna cena navedena v računu; maksimirana cena najvišja uradno dovoljena cena; gibanje cen dviganje in zniževanje cen v določeni dobi ali ob istem času na različnih tržiščih; zamrznjenje cen uradno odrejena ustalitev cen na določeni višini; trg. lastna cena dejanski stroški brez zaslužka; tržna cena ki trenutno velja na tržišču; zal. subskripcijska cena za prednaročnike 2. kar je vredno priznanja, hvale; vrednost, pomembnost: njegove besede so brez cene; te pesmi nimajo posebne cene; njegov trud uživa le majhno ceno; prava človekova cena se pokaže v preizkušnjah; Prešernova pesniška cena ● živina letos nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; prodati pod ceno, zastar. v ceno za manj, kakor je vredno; ekspr. tega ne bo naredil za nobeno ceno, zastar. po nobeni ceni pod nobenim pogojem, nikakor ne; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. rešil ga bom, čeprav za ceno življenja tudi če bi izgubil življenje; lastna hvala — cena mala
  14.      centrálen  -lna -o prid. () 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo
  15.      centrifugálen  -lna -o prid. () fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča, sredobežen: centrifugalni pospešek; centrifugalna sila // teh. ki deluje na principu centrifugalne sile: centrifugalni ožemalnik; centrifugalni regulator pare; centrifugalna črpalka ◊ anat. centrifugalni živci živci, ki vodijo vzburjenje od osrednjega živčevja
  16.      centripetálen  -lna -o prid. () fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje
  17.      chartístičen  tudi čartístičen -čna -o [čar-] prid. (í) nanašajoč se na chartiste ali chartizem: chartistične tendence; chartistično gibanje
  18.      chartízem  tudi čartízem -zma [čar-] m () zgod. angleško demokratično delavsko in drobnoburžoazno gibanje v prvi polovici 19. stoletja
  19.      cikloíden  -dna -o prid. () nanašajoč se na cikloido: cikloidno gibanje; cikloidno nihalo nihalo, pri katerem se točka giblje po cikloidistrojn. cikloidni zobje kolesa zobje, ki imajo obliko cikloide
  20.      cílija  -e ž (í) nav. mn., biol. majhen nitast izrastek na celici, ki omogoča gibanje njej sami ali povzroča gibanje tekočine okoli nje; migetalka: drobnoživke se gibljejo s cilijami; cilije na sluznici
  21.      cionízem  in sionízem -zma m () gibanje med Židi za obnovitev samostojne države v Palestini: cionizem je nastal konec 19. stoletja // nav. slabš. nacionalistično gibanje za uveljavljanje židovstva
  22.      cirkulácija  -e ž (á) krožno gibanje, obtok: pospešiti cirkulacijo krvi / hitra cirkulacija zraka; karta o vodni cirkulaciji Sredozemskega morja ♦ ekon. cirkulacija denarja obtok denarja
  23.      čétniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na četnike ali četništvo: četniški odredi / četniško gibanje
  24.      čétništvo  -a s (ẹ̑) delovanje ali gibanje četnikov
  25.      čéz  prisl. (ẹ̑) 1. izraža a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran: čez priti; tam je most, čez vozi vlak; stoji pred zidom in gleda čez / oblaki se valijo od planin sem čez b) stanje na drugi strani, onkraj: smo že čez; tam čez leži vas 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in čez; ura je poldne ali malo čez; možu je šestdeset let in še čez / tram gleda na eni strani pet centimetrov čez / voda je čez in čez preplavila bregove čezinčezpog. sinu posestvo čez dati izročiti, prepisati; pog. čez dati, vreči izbruhati, izbruhniti; žarg. ta tovarišica ima pionirčke čez na skrbi; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. iti, spraviti čez ilegalno v tujino; pog. čez peti z višjim glasom spremljati melodijo; pog. prevzeti delo na čez načez

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA