Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
bal (176-200) 
- priobálen -lna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pri obali: živali v priobalnem morju / publ. priobalne občine obalne ♪
- razgibálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razgibanje: razgibalne igre, vaje ♪
- rebaláns -a m (ȃ) ekon. ponovna uskladitev predvidenih odhodkov in prihodkov: rebalans finančnega načrta, državnega proračuna ♪
- skobáliti se -im se dov. (ā ȃ) ekspr. nerodno, okorno priti: skobaliti se s peči / skobaliti se na konja ♪
- súbalpínski -a -o prid. (ȗ-ȋ) subalpski: rastlina subalpinskega področja ♪
- súbálpski -a -o prid. (ȗ-ȃ) ki je, se nahaja pred Alpami: subalpski svet; te rastline uspevajo na subalpskem področju ♪
- subaltêren -rna -o prid. (ȇ) knjiž. podrejen, nižji po položaju: subalterni oficir, uradnik / subalterna privrženost ♪
- štibál -a m (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali // škorenj: novi štibali ♪
- štibála -e ž (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen // škorenj: stare štibale ♪
- tribalízem -zma m (ȋ) knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti: tribalizem v Afriki ♪
- ugibálec -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor kaj ugiba: ti si dober ugibalec / ugibalec ugank reševalec ♪
- upogibálen -lna -o prid. (ȃ) teh., v zvezi upogibalni stroj stroj za upogibanje pločevine, cevi: upogibalni in robilni stroj ♪
- upogibálka -e [tudi u̯k] ž (ȃ) anat. mišica, ki upogiba del okončine: palčna upogibalka; upogibalke in iztegovalke ♪
- upogibálo -a s (á) teh. orodje za upogibanje zlasti pločevine, cevi ♪
- urbálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko mesten, mestno urejen: urbalno prebivalstvo ♪
- verbálen -lna -o prid. (ȃ) 1. beseden, usten: verbalno in mimično izražanje / verbalni nastop 2. ki se izraža, kaže le z besedami: verbalne obsodbe nasilja; verbalna revolucionarnost; verbalno sočutje ◊ jur. verbalni delikt; verbalna razžalitev besedna razžalitev; ped. verbalna metoda metoda, pri kateri se podaja učna snov z besednim razlaganjem; polit. verbalna nota ob ustni izjavi diplomata izročena nepodpisana nota, ki povzema vsebino izjave; psih. verbalno nasilje nasilje, povzročeno z besedami verbálno prisl.: verbalno podpirati koga ♪
- verbalíst -a m (ȋ) 1. slabš. kdor se spretno, a vsebinsko prazno izraža: politični, sestankarski verbalisti 2. ped. kdor podaja učno snov z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti: verbalisti med učitelji ♪
- verbalístičen -čna -o prid. (í) 1. izrazno spreten, a vsebinsko prazen: verbalistični dialogi; verbalistična poezija / gledati na kritiko kot na verbalistično dejavnost 2. ki temelji le na besedah: verbalistično dokazovanje ◊ ped. verbalistični pouk pouk, pri katerem se podaja učna snov z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti ♪
- verbalizácija -e ž (á) glagolnik od verbalizirati: verbalizacija dogodka / verbalizacija tabel ♪
- verbalízem -zma m (ȋ) izrazno spretno, a vsebinsko prazno izražanje: zavračati verbalizem; verbalizem v politiki / propagandni verbalizem // knjiž. vsebinsko prazen izraz, fraza: uporabljati verbalizme ◊ ped. podajanje učne snovi z besednim razlaganjem, brez poudarka na razumevanju, uporabnosti ♪
- verbalizírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. izraziti, opisati z besedami: verbalizirati pojem / verbalizirati tabelo ♦ lingv. spremeniti v glagol ♪
- vežbálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. vadben: vežbalni prostor ♪
- vežbalíšče -a s (í) knjiž. vadišče: vaditi na vežbališču; vojaško vežbališče; vežbališče za športne konje ♪
- zabalínati -am dov. (ȋ) ekspr. z balinanjem nekoristno porabiti: celo popoldne je zabalinal ♪
- zabalíncati -am dov. (ȋ) nar. zabalinati: več ur je zabalincal ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276 
