Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bal (147-171)


  1.      kobál  tudi kobálj -a [prva oblika au̯ in al] m (ȃ) star. mesto med nogami, korak: do kobala se je udiralo ∙ star. sklonil se je in pogledal skozi kobal skozi razširjene, razmaknjene noge; prim. okobal ♪
  2.      kobál  tudi kobálj [prva oblika au̯ in al] prisl. (ȃ) star. v razkoračenem položaju kakor pri jahanju; okobal: sedeti kobal na skali, v sedlu / v kobal sesti na hlod, stol ♪
  3.      kobálast  in kobáljast -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kobaljo ali kobal: kobalast moški / kobalasta stoja / kobalasto drevo ♪
  4.      kobáliti  -im nedov. (ā ȃ) redko okobal sedeti, premikati se: kobaliti na stolu / kobalil je osla skozi vas kobáliti se in kobáliti ekspr. nerodno, okorno hoditi: kobaliti se navkreber / kobaliti se čez posekano drevje ♪
  5.      kobálja  -e ž (á) 1. star. v dva ali več krakov razraslo drevo; debelna rogovila: na voz je naložil tri kobalje / splezati v kobaljo hrasta v prostor med kraki drevesa 2. nav. mn., zastar. noga: potegnil ga je za kobalje iz vode; dolge, suhe kobalje / v prislovni rabi v kobaljo sedeti okobal // mesto med nogami, korak: hlače so se v kobalji raztrgale ♪
  6.      kóbalt  -a m (ọ̑) kem. zelo trda, magnetna težka kovina sive barve, element Co: bogata nahajališča kobalta ♪
  7.      kóbalten  -tna -o prid. (ọ̑) knjiž. (kobaltovo) moder: kobaltna barva / kobaltno nebo ♪
  8.      kóbaltov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kobalt: kobaltov oksid / pridobivati kobalt iz kobaltovih mineralov / kobaltovo steklo / kobaltovo modrilo pigment v kobaltu modre barve ♦ med. kobaltova bomba aparat za globinsko obsevanje tumorjev kóbaltovo prisl.: kobaltovo modra barva ♪
  9.      lumbálen  -lna -o prid. (ȃ) med. nanašajoč se na ledje, ledven: lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc ♪
  10.      obál  -i ž (ȃ) star. obala: strma morska obal / prostrana obal z visokimi palmami ♪
  11.      obála  -e ž (ȃ) pas zemlje ob morju, jezeru: urediti, utrditi obalo; kamnita, peščena obala / usmeriti ladjo k obali; stati na obali; voziti se ob obali / morska obala // svet ob morju, jezeru: obala se počasi spušča proti morju; več sto kilometrov dolga obala; gričevnata, razčlenjena obala / slovenska obala ◊ geogr. obala meja med kopnim in morjem, jezerom; navt. operativna ali pristajalna obala urejena za pristajanje ladij ♪
  12.      obálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na obalo: obalna cesta; obalna mesta; obalno področje / obalni zid ♦ jur. obalno morje del morja, ki je pod izključno oblastjo države, kateri pripada obala; navt. obalna plovba promet po obalnem morju med pristanišči iste države; kapitan obalne plovbe do 1973 čin v trgovski mornarici, za stopnjo višji od poročnika trgovske mornarice, ali nosilec tega čina ♪
  13.      obalíti  -ím dov., obálil (ȋ í) star. vreči, podreti: zgrabil ga je za nogo in obalil / krogla ga je obalila na tla / obaliti tovor s konja ♪
  14.      obálten  -tna -o [u̯t] prid. (á ā) nar. 1. zelo velik, zelo debel: obalten čok; obalten nahrbtnik / obaltni čevlji / obaltna ženska nerodna, okorna 2. nespodoben, neprimeren: prepevati obaltne pesmi ♪
  15.      odkobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal sedeč se oddaljiti: zajahala sta konja in odkobalila naprej // ekspr. nerodno, okorno oditi: počasi je odkobalil iz hiše ♪
  16.      ogibalíšče  -a s (í) redko izogibališče: urediti ogibališča ♪
  17.      okobál  tudi okobálj [prva oblika au̯ in al] prisl. (ȃ) v razkoračenem položaju kakor pri jahanju: okobal lesti čez brv; sedeti okobal komu na ramah; okobal sesti na zid ♪
  18.      okobáliti  -im dov. (ā ȃ) redko okobal sesti: okobaliti konja / otrok je okobalil klopco ♦ alp. okobaliti greben ♪
  19.      okobálo  prisl. (á) okobal: okobalo sedeti na ograji ♪
  20.      pobalín  -a m (ȋ) ekspr. razposajen, objesten nedorasel fant: pobalini so mu obrali češnje; mestni pobalini / kot nagovor zakaj se smejete, pobalini neumni ♪
  21.      pobalínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od pobalin: pobalinčka sta skrila kolo ♪
  22.      pobalíniti  -im nedov. (í ȋ) ekspr. razposajeno, objestno ravnati, se vesti: nehaj že pobaliniti ♪
  23.      pobalínka  -e ž (ȋ) ženska oblika od pobalin: pobalini in pobalinke ♪
  24.      pobalínski  -a -o prid. (ȋ) ekspr. razposajen, objesten: pobalinske burke; pobalinsko vedenje pobalínsko prisl.: pobalinsko se obnašati; sam.: nekaj pobalinskega je bilo v njem ♪
  25.      pobalínstvo  -a s (ȋ) ekspr. razposajeno, objestno dejanje ali ravnanje: fantje so počenjali najrazličnejša pobalinstva; kar si storil, je pravo pobalinstvo ♪

   22 47 72 97 122 147 172 197 222 247  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA