Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bajka (3)

1.      bájka  -e ž (ȃ) 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji ♪
2.      bájkar  -ja m (ȃ) kdor pripoveduje ali ustvarja bajke ♪
3.      bájčen  -čna -o (ȃ) pridevnik od bajka: pravljični in bajčni motivi ♪