Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

bajen (2)

1.      bájen  -jna -o prid. (ȃ) 1. knjiž. nenavadno lep, čudovit: Jesen, jesen, ti lepi, bajni čas (J. Murn); pogled na mesto je bajen; bajne izložbe // ekspr. zelo velik: dobili so bajen plen; pošilja jim bajne vsote 2. tak kot v bajki: bajni svet; bajna bitja bájno prisl.: ta človek bajno zasluži; bajno lepa dolina ♪
2.      bájeven  -vna -o prid. (á) zastar. tak kot v bajki; bajen: bajevni dogodki in čudeži / bajevne zeli čarovne ♪