Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

avtor (451)



  1.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev
  2.      ávtorádio  -a m (-) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio
  3.      ávtoreferát  -a m (-) knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi: objaviti avtoreferat
  4.      ávtoremónten  -tna -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na remont avtomobilov: avtoremontna in servisna delavnica
  5.      ávtorica  -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje; znana avtorica; avtorica romana
  6.      avtoritárec  -rca m () pristaš avtoritarizma: bil je fanatičen avtoritarec
  7.      avtoritáren  -rna -o prid. () osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip
  8.      avtoritarízem  -zma m () avtoritaren politični sistem: odpor proti avtoritarizmu
  9.      avtoritárnost  -i ž () lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev
  10.      avtoritatíven  -vna -o prid., avtoritatívnejši () nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi
  11.      avtoritatívnost  -i ž () lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede
  12.      avtoritéta  -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki
  13.      avtoritéten  -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo
  14.      avtorizácija  -e ž (á) uradno dovoljenje; potrdilo, pooblastilo: dobiti avtorizacijo za gradnjo ♦ jur. uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične // zal. avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela: avtorizacija romana
  15.      avtorizacíjski  -a -o () pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina
  16.      avtorizírati  -am dov. in nedov. () dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek ♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana avtorizíran -a -o: objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja
  17.      ávtorjev  -a -o (ā) svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis
  18.      ávtorka  -e ž (ā) avtorica: avtorka romana
  19.      ávtorski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravicbiblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
  20.      ávtorskopráven  -vna -o prid. (ā-ā) nanašajoč se na avtorsko pravo: avtorskopravni problemi
  21.      ávtorstvo  -a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice
  22.      kántávtor  -ja m (-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja
  23.      ávtor  -ja m (-ā) kdor je skupaj s kom avtor česa: s tem, da je dopisal zadnje dejanje, je postal soavtor drame; soavtor knjige / soavtorji izuma
  24.      ávtorstvo  -a s (-ā) dejstvo, da je kdo soavtor: dokazati soavtorstvo; Kersnikovo soavtorstvo Rokovnjačev
  25.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA