Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
avtor (451)
- ávtor -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev ♪
- ávtorádio -a m (ȃ-ȃ) radijski sprejemnik, ki se vgradi v avtomobil: kupil je nov, uvožen avtoradio ♪
- ávtoreferát -a m (ȃ-ȃ) knjiž. referat o lastnem delu, lastni raziskavi: objaviti avtoreferat ♪
- ávtoremónten -tna -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na remont avtomobilov: avtoremontna in servisna delavnica ♪
- ávtorica -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje; znana avtorica; avtorica romana ♪
- avtoritárec -rca m (ȃ) pristaš avtoritarizma: bil je fanatičen avtoritarec ♪
- avtoritáren -rna -o prid. (ȃ) osnovan na popolnem podrejanju oblasti, samovoljen: avtoritarni režim / avtoritarna država / avtoritaren princip ♪
- avtoritarízem -zma m (ȋ) avtoritaren politični sistem: odpor proti avtoritarizmu ♪
- avtoritárnost -i ž (ȃ) lastnost, značilnost avtoritarnega, samovoljnost: avtoritarnost voditeljev ♪
- avtoritatíven -vna -o prid., avtoritatívnejši (ȋ) nanašajoč se na avtoriteto: avtoritativna osebnost našega političnega življenja / avtoritativna beseda, izjava, kritika / avtoritativni ton pouka ton, ki ne trpi ugovorov // avtoritaren: avtoritativni režim; avtoritativna politika avtoritatívno prisl.: avtoritativno nastopati, soditi ♪
- avtoritatívnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost avtoritativnega človeka: s slavo je naraščala tudi njegova avtoritativnost; odrekajo mu avtoritativnost; avtoritativnost voditeljev / avtoritativnost besede ♪
- avtoritéta -e ž (ẹ̑) ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije // kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki ♪
- avtoritéten -tna -o (ẹ̑) pridevnik od avtoriteta: avtoritetno politično vodstvo ♪
- avtorizácija -e ž (á) uradno dovoljenje; potrdilo, pooblastilo: dobiti avtorizacijo za gradnjo ♦ jur. uradno dovoljenje za zasebno opravljanje kake dejavnosti, zlasti tehnične // zal. avtorjevo dovoljenje za prevod ali priredbo njegovega dela: avtorizacija romana ♪
- avtorizacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od avtorizacija: avtorizacijska listina ♪
- avtorizírati -am dov. in nedov. (ȋ) dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek ♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana avtorizíran -a -o: objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja ♪
- ávtorjev -a -o (ā) svojilni pridevnik od avtor: avtorjev zadnji roman; dobiti avtorjevo soglasje za ponatis ♪
- ávtorka -e ž (ā) avtorica: avtorka romana ♪
- ávtorski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture; objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic ♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih
znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj ♪
- ávtorskopráven -vna -o prid. (ā-ā) nanašajoč se na avtorsko pravo: avtorskopravni problemi ♪
- ávtorstvo -a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice ♪
- kántávtor -ja m (ȃ-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja ♪
- sòávtor -ja m (ȍ-ā) kdor je skupaj s kom avtor česa: s tem, da je dopisal zadnje dejanje, je postal soavtor drame; soavtor knjige / soavtorji izuma ♪
- sòávtorstvo -a s (ȍ-ā) dejstvo, da je kdo soavtor: dokazati soavtorstvo; Kersnikovo soavtorstvo Rokovnjačev ♪
- afinitéta -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226