Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

avtomat (13-37)

13.      pólavtomátski  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ni popolnoma avtomatski: polavtomatski pralni stroj; polavtomatsko polnjenje ♦ ptt polavtomatska telefonska centrala centrala, pri kateri telefonist sprejme naročilo osebno, zaželeno zvezo pa vzpostavlja avtomatsko; voj. polavtomatska puška puška, ki se sama polni in prazni, mora pa se sprožiti za vsak strel posebej 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: njegovi gibi so postajali polavtomatski ♪
14.      súperavtomátičen  -čna -o prid. (ȗ-á) pri katerem je avtomatično delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatičen pralni stroj; superavtomatična ura ♪
15.      súperavtomátski  -a -o prid. (ȗ-ȃ) pri katerem je avtomatsko delovanje zelo izpopolnjeno: superavtomatski pralni stroj; superavtomatska ura ♪
16.      aktivácija  -e ž (á) glagolnik od aktivirati 1: aktivacija avtomatske elektronske priprave / aktivacija oglja / aktivacija bombe / aktivacija nedelavnih članov organizacije aktiviranje ♪
17.      avto... ² ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na sam, lasten, sam od sebe: avtodidakt, avtodidaktičen; avtobiografija, avtobiografski, avtokritika; avtomat, avtomatizacija ♪
18.      avtomácija  -e ž (á) avtomatizacija: avtomacija vedno bolj osvaja proizvodnjo; razvoj avtomacije ♪
19.      ávtopilót  -a m (ȃ-ọ̑) aer. naprava za avtomatično vodenje letala: avtopilot nadomešča posadko ♪
20.      bankomát  -a m (ȃ) avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik posebne kartice sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle ♪
21.      bifé  -ja tudi buffét -a [druga oblika bife -ja tudi bufet] m (ẹ̑) 1. okrepčevalnica s pijačo in prigrizki: v novem naselju bodo odprli bife; tovarniški bife; bife na železniški postaji / avtomatični bife z napravami za samopostrežbo 2. omarica s pijačo v sprejemnici: iz bifeja je vzela buteljko ter natočila obiskovalcem // miza z brezplačnimi mrzlimi jedmi in pijačami na družabni prireditvi: vzeti sendvič z bifeja ♦ gost. francoski bife miza z mrzlimi jedmi in pijačami, ki se prodajajo ♪
22.      bróvning  tudi brówning -a [-u̯n-] m (ọ̑) polavtomatska pištola ameriškega tipa: kromiran brovning; zadela ga je krogla iz brovninga ♪
23.      brzotiskálen  -lna -o prid. (ȃ) tisk. ki je za avtomatsko tiskanje: brzotiskalni stroj ♪
24.      časóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čas: oddajanje signalov v enakomernih časovnih presledkih; časovna (merska) enota; krajevna in časovna oddaljenost; med dogodkoma je precejšnja časovna razlika; daljše časovno obdobje / nekaj so jih obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni do petnajst let zapora / tekmovalec ni izkoristil velike časovne prednosti / časovna opredelitev najdbe / kljub časovni stiski je organizacija prireditve uspela / tej risarski konstrukciji manjka predvsem časovna dimenzija / tekst ni vezan na ozek nacionalen in časoven okvir; nerazumljivost umetnine zaradi časovne vezanosti ◊ ekon. časovna mezda mezda, ki se obračunava po trajanju dela; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; fot. časovna osvetlitev osvetlitev, ki je daljša od ene sekunde; lingv. časovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila časa časóvno prisl.: časovno omejen pojav; časovno pogojena satira ♪
25.      dúdlati  -am nedov. (ȗ) redko igrati na dude: dudlar je vse popoldne veselo dudlal // slabš. igrati, peti: na drugem koncu ulice je neutrudno dudlal glasbeni avtomat; kadar je bil pijan, je kar sam zase dudlal dúdlati se žarg., šol. učiti se mehanično, brez razumevanja: namesto da bi poizkušal razumeti, se je dudlal; dudlati se novo pesem / ekspr. pred šolsko nalogo se cele popoldneve dudla uči ♪
26.      flíper  -ja m (ȋ) igr. igralni avtomat za igranje igre, podobne biljardu: igrati na fliperju ♪
27.      fótofíniš  -a m (ọ̑-ȋ) šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red: zmagovalca so določili s fotofinišem // fotografska kamera z elektronsko uro za avtomatsko snemanje vrstnega reda in zapis doseženega časa ob prihodu tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj ♪
28.      gíb  -a m (ȋ) premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega: delati, posnemati gibe; avtomatični gibi; mehki, mirni gibi; nagel, sunkovit gib; nagonski gib samoobrambe; plesni gib; gibi rok / proučevati ritem dela in delovnih gibov / kazati veselje nad vsem, kar je v zvezi s plesom in gibom gibanjem; pren. človekovi notranji gibi ◊ strojn. delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; mrtvi gib pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; gib bata pot bata od ene skrajne lege do druge ♪
29.      glásben  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na glasbo: glasbena kritika, kultura, zgodovina; sistematična glasbena vzgoja; skladba je odlično glasbeno delo / glasbeni bienale; glasbena revija / glasbeni pedagog, pouk; obiskovati glasbeno šolo; izpit iz glasbene teorije / predvajati glasbeni film; glasbena oprema predstave; glasbena spremljava / glasbeni spored; radijska glasbena oddaja / glasbeni avtomat; glasbeni instrumenti; glasbena skrinja / glasbena križanka; pren., ekspr. glasbena govorica velikega mojstra ◊ muz. glasbeni izraz zvočna upodobitev skladateljevega doživljanja; glasbeni okrasek okrasni ton, ki ni bistveno vezan z melodičnim tokom; (glasbeni) stavek tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej; glasbena drama opera, v kateri sta si dramski tekst in glasba enakovredna; glasbena medigra glasba med dvema dejanjema odrskega dela; glasbene vilice kovinska palica, ki se končuje v obliki črke U, za dajanje intonacije glásbeno prisl.: glasbeno opremiti film ♪
30.      hidrofór  -a in -ja m (ọ̑) teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor ♪
31.      igrálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na igro: slabi igralni pogoji / poznati igralna pravila / ekspr. polastila se ga je igralna mrzlica / partija šaha se je končala v predvidenem igralnem času / igralni in športni prostori / igralni avtomat; igre z igralnimi kamenčki, ploščicami; igralna deska; igralne karte; velika igralna miza; igralna palica pri hokeju; narisati igralno polje ♪
32.      industríjski  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na industrijo: a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov / industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme // namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino / industrijsko izdelovanje, predelovanje ◊ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno ♪
33.      ínput  -a m (ȋ) elektr. 1. vnašanje podatkov v (elektronski) računalnik: začeti input / avtomatski, ročni input // podatki, ki se vnašajo v (elektronski) računalnik zaradi obdelave: številčni input 2. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto, vhod: input (elektronskega) računalnika ♪
34.      instrumentálen  tudi inštrumentálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na instrument: instrumentalni ansambel, koncert / instrumentalni kvartet; instrumentalna glasba, skladba / instrumentalne meritve / obravnavati tehniko le kot instrumentalno vrednoto ♦ aer. instrumentalno letenje letenje, pri katerem vodi letalo pilot ali avtomat na podlagi podatkov, ki jih dajejo instrumenti ♪
35.      izbirálnik  -a m (ȃ) 1. ptt priprava v avtomatski telefonski centrali, s katero se vzpostavi zveza med dvema aparatoma: okvara izbiralnika / linijski, vrtilni izbiralnik 2. agr. stroj za izbiranje semena: z izbiralnikom ločiti grašico od pšenice ♪
36.      izklápljati  -am nedov. (ā) prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izklapljati črpalke, elektromotorje; priprava se avtomatično izklaplja / daljinsko izklapljati / med zaviranjem voznik ne sme izklapljati sklopke ♪
37.      izkljúčiti  -im dov. (ú ȗ) 1. prekiniti (s stikalom) električni tok in s tem ustaviti delovanje česa: izključiti gramofon, radio, električni štedilnik; izključiti motor; likalnik se avtomatično izključi; stroj se izključi s pritiskom na gumb / izključiti električni tok 2. napraviti, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: na zadnjem sestanku so izključili več članov; izključiti iz stranke; zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole / med tekmo so izključili tri igralce / izključili so ga iz svoje druščine // preprečiti komu udeležbo, navzočnost: zaradi nezanesljivosti so ga izključili od skrivnih posvetov; izključiti pričo z razprave ♦ jur. javnost naj se izključi od obravnave 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: to obdobje, področje je izključil iz obravnave; pri presojanju tega dejstva je izključil vsak svetovni nazor 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: tak način dela izključuje napake // ekspr., z nikalnico priznati za možno: v predavanju nisem izključil, da je bilo takrat že življenje na zemlji / ni izključil možnosti, da ima predsednikov odstop politično ozadje ● ekspr. izključil je vsako možnost okužbe ravnal je tako, da okužba ni bila mogoča; izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča izkljúčen -a -o 1. deležnik od izključiti: izključeni igralci; leteti z izključenim motorjem; radio je izključen; zaradi nedelavnosti je bil izključen; vsaka pomota je izključena; ni izključeno, da bom šel na izlet ♦ jur. biti izključen od dedovanja iz zakonskih razlogov ne moči dedovati 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža močno zanikanje: izključeno je, da bi prišel še danes; izključeno je, da bi naši igralci zmagali / elipt. izključeno, da bi prišel že danes / kot vzklik »ali bo izdelal?« »Izključeno« ♪

   1 13 38 63 88 113 138