Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

avto (126-150)

126.      ávtorstvo  -a s (ā) dejstvo, resnica, da je kdo avtor česa: težko bo dokazal svoje avtorstvo; dvomljivo avtorstvo / svoje avtorstvo je skrival s psevdonimom / založba si je lastila avtorstvo avtorske pravice ♪
127.      ávtosêrvis  -a m (ȃ-ȇ) servis (za avtomobile): avtomobil je odpeljal v avtoservis / peljati avto na avtoservis na pregled, v popravilo ♪
128.      ávtostòp  -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom; potovati z avtostopom; žarg. iti na avtostop; neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje; prisl.: peljati se avtostop ♪
129.      ávtostópar  tudi ávtoštópar -ja m (ȃ-ọ̑) kdor potuje z avtostopom: avtostopar je stal ob cesti; med potjo je pobral dva avtostoparja ♪
130.      ávtostóparka  tudi ávtoštóparka -e ž (ȃ-ọ̑) ženska oblika od avtostopar: ob cesti je stala skupina avtostopark ♪
131.      ávtostráda  -e ž (ȃ-ā) avtocesta: peljati se po avtostradi; nova, široka avtostrada / avtostrada Benetke-Milan ♪
132.      ávtosugestíja  -e ž (ȃ-ȋ) sugestija samemu sebi: uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije ♪
133.      ávtosugestíven  -vna -o (ȃ-ȋ) pridevnik od avtosugestija: avtosugestivno zdravljenje ♪
134.      ávtošóla  in ávto šóla -e ž (ȃ-ọ̑) šola za učenje vožnje z avtomobilom: obiskuje avtošolo ♪
135.      avtoštopar  ipd. gl. avtostopar ipd. ♪
136.      ávtotáksi  -ja m (ȃ-ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi: najeti, poklicati avtotaksi; pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi; neskl. pril.: organizirali bodo avtotaksi službo ♪
137.      avtotipíja  -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše ♪
138.      avtotomíja  -e ž (ȋ) zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke ♪
139.      ávtotranspórt  -a m (ȃ-ọ̑) transport z avtomobili ♪
140.      avtotrófen  -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani samo z anorganskimi snovmi: avtotrofni organizem; avtotrofna rastlina ♪
141.      ávtovakcína  -e ž (ȃ-ȋ) med. cepivo iz bakterij bolnika samega ♪
142.      ávtovlák  in ávto vlák -a m (ȃ-ȃ) težji tovorni avtomobil s prikolico: podjetje ima za dolge proge pretežno težke avtovlake ♪
143.      ávtozvéza  in ávto zvéza -e ž (ȃ-ẹ̑) redko avtobusna zveza: poskrbljeno je za ugodne avtozveze / redna avtozveza Ljubljana—Ig ♪
144.      avtožir  gl. avtogir ♪
145.      kántávtor  -ja m (ȃ-ā) publ. skladatelj in pevec lastne skladbe: nastop italijanskega kantavtorja ♪
146.      pólavtomát  -a [ou̯] m (ọ̑-ȃ) tehnična naprava, stroj, ki opravlja določene, bistvene faze dela brez človekovega sodelovanja: polavtomat za struženje lesa ♪
147.      pólavtomátičen  -čna -o [ou̯] prid. (ọ̑-á) 1. ki ni popolnoma avtomatičen: polavtomatični stroji; polnjenje je polavtomatično 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: polavtomatično delo ga ni veselilo ♪
148.      pólavtomátski  -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȃ) 1. ki ni popolnoma avtomatski: polavtomatski pralni stroj; polavtomatsko polnjenje ♦ ptt polavtomatska telefonska centrala centrala, pri kateri telefonist sprejme naročilo osebno, zaželeno zvezo pa vzpostavlja avtomatsko; voj. polavtomatska puška puška, ki se sama polni in prazni, mora pa se sprožiti za vsak strel posebej 2. ki poteka skoraj brez sodelovanja človekove volje, zavesti: njegovi gibi so postajali polavtomatski ♪
149.      sòávtor  -ja m (ȍ-ā) kdor je skupaj s kom avtor česa: s tem, da je dopisal zadnje dejanje, je postal soavtor drame; soavtor knjige / soavtorji izuma ♪
150.      sòávtorstvo  -a s (ȍ-ā) dejstvo, da je kdo soavtor: dokazati soavtorstvo; Kersnikovo soavtorstvo Rokovnjačev ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226