Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

avla (83)

1.      ávla  -e ž (ȃ) velika veža v javnih poslopjih: proslava je bila v šolski avli; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli; avla gledališča, kina, postaje ♦ arhit. dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik ♪
2.      gavlajter  gl. gauleiter ♪
3.      karávla  -e ž (ȃ) manjša stavba ob državni meji za graničarje: jugoslovanska karavla / življenje v karavli / graničarska karavla ♪
4.      kávla  -e ž (ȃ) nar. dolenjsko rumena koleraba: saditi kavlo ♪
5.      krávlanje  -a s (ȃ) glagolnik od kravlati: zamahi pri kravlanju ♪
6.      krávlati  -am nedov. (ȃ) žarg., šport. plavati kravl: znala sta dobro kravlati ♪
7.      navlačíti  in navláčiti -im dov. (ȋ á) z vlačenjem spraviti kam določeno količino česa: navlačiti veliko vej ♪
8.      navláka  -e ž (ȃ) nav. ekspr. nekoristne, odvečne stvari: razna navlaka je ležala povsod; pospraviti navlako; pren. take podrobnosti so le navlaka; prevodna navlaka ♪
9.      navlàšč  tudi návlašč prisl. (ȁ; ȃ) zastar. nalašč: navlašč mu je knjigo obrnil narobe ♪
10.      navláženost  tudi navlažênost -i ž (ȃ; é) značilnost, stanje navlaženega: navlaženost zemlje ♪
11.      navlážiti  -im tudi navlažíti -ím dov., navlážil (á ȃ; ȋ í) narediti kaj vlažno, navadno z vodo: navlažiti zemljo; navlažiti perilo pred likanjem; les se je navlažil / suh zrak je treba navlažiti navlážen -a -o tudi navlažèn -êna -o: navlažena krpa ♪
12.      zavlačeválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zavlačevanje: zavlačevalna taktika / zavlačevalni nameni ♪
13.      zavlačevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zavlačevati: zavlačevanje pogajanj / zavlačevanje odhoda / razliko v ceni bodo plačali brez zavlačevanja hitro, takoj ♪
14.      zavlačeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavlačevati pogajanja; s svojim pojasnjevanjem je le zavlačeval sejo / pomanjkanje cementa zavlačuje gradnjo / elipt. naredi, nikar ne zavlačuj // delati, povzročati, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: zavlačevati odhod, z odhodom; volitve so se znova zavlačevale / čakali so in zavlačevali odločitev ♦ jur. zavlačevati izrek sodbe; zavlačevati postopek; šport. zavlačevati igro izkoriščati dovoljene možnosti za igro z namenom porabiti čim več časa in s tem preprečiti nasprotniku uspeh 2. nar. z brananjem zakrivati: sejal je, nato pa zavlačeval ♪
15.      zavlačíti  in zavláčiti -im dov. (ȋ á) 1. nar. zabranati: zavlačiti umetno gnojilo / zavlačiti z brano 2. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavlačiti prašiču teloh ♪
16.      zavlačúgati  -am dov. (ȗ) slabš. zapraviti z vlačuganjem: veliko denarja zapije in zavlačuga zavlačúgati se predati se vlačuganju: odšel je od doma in se zavlačugal zavlačúgan -a -o: zavlačugan moški ♪
17.      zavládati  -am dov. (ā) 1. začeti vladati: zavladati državi, ljudstvu / zavladati nad drugimi narodi, zasedenimi pokrajinami / po kraljevi smrti je zavladal njegov sin postal vladar / ekspr. v hiši je zavladala tašča 2. postati splošno razširjen: na morju je zavladalo brezvetrje; lakota je zavladala v deželi / zavladala je tišina / v književnosti je zavladal ekspresionizem ♪
18.      balást  -a m (ȃ) 1. nekoristne stvari, navlaka: iz predalov je pospravil ves balast; pren. ti podatki so le nepotreben balast; znebil se je balasta iz preteklosti; v drami je preveč modnega balasta 2. aer., navt. material za obtežitev ladij, zrakoplovov ♪
19.      brezvétrje  -a s (ẹ̑) stanje, vreme brez vetra: zavladalo je popolno brezvetrje; zaradi brezvetrja so morali zadnji del poti veslati; brezvetrje pred nevihto; tišina brezvetrja; pren. giniti v brezvetrju province ♪
20.      déj ² -a m (ẹ̑) v Alžiriji, nekdaj vladar: po osvoboditvi izpod osmanske nadoblasti so v Alžiriji zavladali domači deji ♪
21.      donebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) ekspr. visok, kot bi segal do nebes: iz hiše so švignili pošastni donebesni plameni; v mestu so same visoke hiše in donebesni stolpi; donebesno gorovje // zelo glasen: slišati je bilo donebesne krike; donebesno vpitje / zavladalo je donebesno veselje zelo veliko ♪
22.      gauleiter  tudi gavlajter -ja [gáu̯lájt-] m (ȃ-á) v nacistični Nemčiji pokrajinski vodja nacistične stranke: bil je gauleiter na okupiranem ozemlju ♪
23.      gráničarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na graničarje: bil je pri graničarski enoti / graničarska karavla ♪
24.      grôben  -bna -o prid. (ō) 1. nanašajoč se na grob: grobna jama, plošča; zastar. grobni kamen nagrobni kamen ♦ arheol. grobna skrinja kamnit zaboj za shranjevanje pepela mrličev 2. ekspr. tak kot v grobu: ulice so bile pogreznjene v groben molk; grobna tema; v sobi je zavladala grobna tišina // redko zamolkel, votel: spregovoril je z grobnim glasom grôbno prisl.: bil je grobno tih ♪
25.      hála  -e ž (á) 1. velik pokrit in zaprt prostor, navadno brez stropa, namenjen zlasti za industrijska dela ali večje prireditve: podrla se je streha nad tovarniško halo; športna hala; konstrukcija za veliko halo / kinematografsko podjetje je zgradilo novo halo s tisoč sedeži dvorano / v daljavi je videl pristaniške hale 2. redko avla: hotelska hala ♪

1 26 51 76