Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

avl (6851)


  1.      ávla  -e ž (ȃ) velika veža v javnih poslopjih: proslava je bila v šolski avli; seznam novincev je objavljen v univerzitetni avli; avla gledališča, kina, postaje ♦ arhit. dvoriščni prostor pred antičnimi stavbami; prostor pred glavnim vhodom starokrščanskih bazilik ♪
  2.      ávtopopravljálnica  in ávto popravljálnica -e [tudi u̯n] ž (ȃ-ȃ) delavnica za popravljanje avtomobilov: avtopopravljalnica je odprta nepretrgoma ♪
  3.      blagoslávljati  -am nedov. (á) 1. rel. prositi za božjo naklonjenost, včasih z obredno kretnjo: blagoslavljati z dvignjeno desnico / oče je v duhu blagoslavljal sina in nevesto 2. vznes. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagoslavljala je ure, ki jih je preživela v gorah / vsa vas je blagoslavljala njegov spomin blagoslavljáje star.: blagoslavljaje množico, je odhajal blagoslavljajóč -a -e: njegove blagoslavljajoče roke ♪
  4.      brzojávljanje  -a s (á) glagolnik od brzojavljati: naučiti se brzojavljanja; brezžično brzojavljanje ♪
  5.      brzojávljati  -am nedov. (á) sporočati po brzojavu: v tem jeziku je težko brzojavljati ♪
  6.      dávljenec  -nca m (ā) kdor je davljen: hropenje davljenca ♪
  7.      dávljenje  -a s (á) glagolnik od daviti: na vratu so se videli sledovi davljenja / davljenje v grlu ♪
  8.      dobavljáč  -a m (á) redko dobavitelj ♪
  9.      dobávljanje  -a s (á) glagolnik od dobavljati: dobavljanje blaga za široko potrošnjo ♪
  10.      dobávljati  -am nedov. (á) oskrbovati kupca z naročenim blagom: hotelu dobavlja kmetijska zadruga; dobavljati sadje in vino; dobavljati v dogovorjenih rokih // redko dostavljati, pošiljati: dobavljati zelenjavo na trg ♪
  11.      dobavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dobaviti: premog bo dobavljiv čez dva meseca ♪
  12.      dogotávljati  -am nedov. (á) redko dodelovati, dokončevati: dogotavljati obleko ♪
  13.      dostavljáč  -a m (á) kdor komu kaj dostavlja: dostavljač ni izročil pošte o pravem času; dostavljač časopisov, kruha; dostavljač pri trgovskem podjetju ♪
  14.      dostavljálnik  -a [u̯n in ln] m (ȃ) dostavni avtomobil: blaga je bilo za dva tovornjaka in dostavljalnik ♪
  15.      dostávljanje  -a s (á) glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom ♪
  16.      dostávljati  -am nedov. (á) 1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj: popravljene aparate dostavljajo strankam na dom / pisar. dostavljamo vam anketo pošiljamo 2. večkrat dodatno, zraven povedati: kadar so govorili o njem, so dostavljali, da je junak ♪
  17.      dostavljávec  -vca m (ȃ) kdor komu kaj dostavlja: naročeno blago mi je pripeljal dostavljavec; dostavljavec časopisov, paketov ♪
  18.      dostavljávka  -e ž (ȃ) ženska, ki komu kaj dostavlja ♪
  19.      dostavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da dostaviti: dostavljiva pošiljka ♪
  20.      dostavljívost  -i ž (í) značilnost dostavljivega: dostavljivost pošiljke ♪
  21.      državlján  in državljàn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik določene države: biti državljan Socialistične federativne republike Jugoslavije; avstrijski državljani; lojalen, zvest državljan; pravice in dolžnosti državljanov; izgon tujih državljanov iz države; pren., publ. kot pesnik je bil pravzaprav državljan vesoljstva ♦ jur. dvakratni ali dvojni državljan // pripadnik določene družbenopolitične skupnosti: kaj so menili o tem državljani? / obveščanje državljanov o novih ukrepih občanov / kot nagovor, v nekaterih državah pokažite dokumente, državljan ♪
  22.      državljánka  -e ž (ȃ) ženska oblika od državljan: postala je jugoslovanska državljanka / le brez nervoze, državljanka, vse se bo uredilo ♪
  23.      državljánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na državljane ali državljanstvo: oblikovanje državljanske zavesti / državljanske pravice; državljanska vzgoja vzgoja, ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov / državljanska vojna vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države ∙ publ. že zgodaj so izpolnili svojo državljansko dolžnost so volili ♦ jur. obči državljanski zakonik civilni zakonik stare Avstrije iz leta 1811; državljanska lastnina zasebna, privatna lastnina; državljansko pravo pravo, ki ga obsega obči državljanski zakonik ♪
  24.      državljánskopráven  -vna -o prid. (ȃ-ā) nanašajoč se na državljansko pravo: izvedenec za državljanskopravne zadeve ♪
  25.      državljánstvo  -a s (ȃ) pravna pripadnost določeni državi: državljanstvo mu je bilo odvzeto; imeti, sprejeti tuje državljanstvo; zaprositi za jugoslovansko državljanstvo; oseba brez državljanstva; zakon o državljanstvu ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA