Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
aviatik (4)
- aviátik -a m (á) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec: nekdanji aviatik // kdor je v letalski službi ♪
- aviátika -e ž (á) veda o letenju z letali, letalstvo ♪
- aviátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na aviatike ali aviatiko; letalski: aviatična šola / aviatični inštitut ♪
- letálstvo -a s (ȃ) 1. dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali: razvoj, zgodovina letalstva / civilno, potniško, športno, vojno letalstvo; jadralno, motorno letalstvo / odločil se je za letalstvo letalski poklic // voj. del armade, določen za tako dejavnost: mornarica in letalstvo 2. več letal, letala: napad zavezniškega letalstva 3. redko aeronavtika, aviatika: hiter razvoj našega letalstva ♪