Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

avditiven (1)


  1.      avditíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sluh, slušen: avditivna sposobnost / avditivni in vizualni učni pripomočki / avditivni tip človeka tip človeka, ki si posebno dobro zapomni to, kar sliši ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA