Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

aval (9-33)

9.      kavaleríst  -a m (ȋ) star. konjenik: kavaleristi in artileristi ♪
10.      kavalét  -a m (ẹ̑) nar. zložljiva železna postelja: spati na kavaletu ♪
11.      kavalír  -ja m (í) 1. moški plemenitih lastnosti in uglajenega vedenja: je velik kavalir; ravnal je kot pravi kavalir / bodi kavalir in odstopi svoj prostor // nav. ekspr. oboževalec, spremljevalec ženske, zlasti na družabni prireditvi: na ples je šla brez kavalirja / ima že drugega kavalirja / ti bom jaz za kavalirja 2. zastar. plemič, vitez: srednjeveški kavalirji ♪
12.      kavalírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kavalirje: kavalirski poklon; kavalirsko vedenje / oddolžil se jim je za njihovo kavalirsko dejanje / do žensk je zelo kavalirski / ekspr. dal je kavalirsko besedo / kavalirska čast kavalírsko prisl.: sobo je kavalirsko odstopil; z njim so ravnali kavalirsko ♪
13.      kavalírstvo  -a s (ȋ) lastnosti ali ravnanje kavalirjev: moral se bo učiti kavalirstva / tega ne dela iz kavalirstva ♪
14.      kavalkáda  -e ž (ȃ) knjiž. skupina jezdecev, zlasti v paradi: mimo se pomika kavalkada / kavalkada oficirjev / divja kavalkada jahanje, jezdenje // z rodilnikom velika količina, množina: kavalkada avtomobilov in drugih motornih vozil ♪
15.      kravál  -a m (ȃ) ekspr. hrup, trušč, vpitje: nastal je strašen kraval / ne delaj kravala zaradi tega ♪
16.      navál  tudi navàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. pojav, da pride kam v razmeroma kratkem času hkrati veliko ljudi: prvi naval bo kmalu mimo; nemogoče se je izogniti navalu v ordinacijah; naval potnikov ob koncu tedna je zelo velik; naval vlagateljev na denarni zavod / preprečiti naval na šolo 2. nav. ekspr., z rodilnikom nagel, razmeroma silovit nastop a) določenega delovanja: naval valov / kostanji so se lomili pod silnim navalom nevihte, vetra / upirati se navalu spominov b) določenega čustva: doživeti naval hrepenenja; to je storil v navalu ganjenosti, jeze, sovraštva; nenaden naval strasti c) določenih bolezenskih znakov; napad: ima hud naval kašlja; pričakovati nov naval krčev; naval vročine je minil ∙ ekspr. luno je zakril naval oblakov velika količina, množina oblakov ♦ med. naval krvi pojav, da se ožilje kakega dela telesa prenapolni z arterialno krvjo; kongestija 3. ekspr. napad, naskok, pritisk: vzdržati vse navale; naval sovražnikovih čet / utrdba je padla v navalu brez večjih izgub ♪
17.      navalíti  -ím dov., naválil (ȋ í) 1. z valjenjem, kotaljenjem spraviti kam: pred žago so navalili nekaj hlodov; mrvo je navalil k drevesu; ob vznožju so ležale velike skale, ki so se navalile z višin / skalo so navalili na pot zvalili // ekspr. napraviti, da je kdo dolžen opraviti kaj: skrb zanj je navalil drugim; preveč si mi navalil na rame 2. nav. ekspr. napasti, naskočiti, pritisniti: sovražnikove čete so navalile proti našim enotam; navaliti z vojsko na trdnjavo; nato so znova z vso silo navalili nanje; star. čete so se od vseh strani navalile na mesto / navaliti iz zasede / policija je navalila na demonstrante 3. ekspr. hitro, neurejeno priti kam v velikem številu: vsi so navalili k njemu; ljudje so navalili na blagajno; otroci so se z vpitjem navalili k vratom / novinarji so navalili nanj z vprašanji; pren. misli, skrbi so znova navalile nanj ● ekspr. kupci so navalili na blago ga kupovali v večjih količinah kot navadno navaljèn -êna -o: kup navaljenih hlodov, skal ♪
18.      naváljati  -am dov., tudi navaljájte; tudi navaljála (á) 1. z valjanjem priti do določene količine česa: navaljala je veliko listov za rezance 2. tisk. z valjanjem nanesti barvo: navaljati ofsetno ploščo ♪
19.      navaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z valjenjem, kotaljenjem spravljati kam: navaljevati skale na cesto // ekspr. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: delo so navaljevali drug drugemu 2. nav. ekspr. napadati, naskakovati, pritiskati: sovražnikove čete so navaljevale od vseh strani / navaljevati drug na drugega in se prerekati 3. ekspr. hitro, neurejeno prihajati kam v velikem številu: stranke so neprestano navaljevale na urad ♪
20.      nèplaválec  -lca [u̯c in lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni plavalec: v razredu je precej neplavalcev; organizirali so tečaj za neplavalce / bazen za neplavalce ♪
21.      nèpoznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȅ-ȃ) kdor ni poznavalec: nepoznavalci glasbe, umetnosti, zgodovine / na nepoznavalce razmer je njegova izjava naredila neprijeten vtis ♪
22.      plaválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) 1. kdor plava: rad opazuje plavalce v bazenu / je slab plavalec // športnik, ki goji plavanje: nastop mladih plavalcev; bil je eden naših najboljših plavalcev 2. navadno s prilastkom žival, ki plava: sesalci so zelo dobri plavalci ♪
23.      plaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plavanje: plavalni gibi; plavalne sposobnosti živali / plavalni bazen; učiti se plavati s plavalnim obročem / plavalni šport; plavalni tečaj ♦ šport. plavalni četveroboj; zool. plavalna kožica kožica med prsti živali, ki omogoča, pospešuje plavanje; plavalna noga noga s plavalno kožico med tremi sprednjimi prsti ♪
24.      plavalíšče  -a s (í) urejen prostor za plavanje: urediti plavališče ob reki // publ. plavalni bazen: odriniti se od stene plavališča / pokrito plavališče; športno plavališče ♪
25.      plaválka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) ženska oblika od plavalec: občudoval je mlade plavalke / nastop najboljših plavalk / podgana je dobra plavalka ♪
26.      plaválnica  -e ž (ȃ) knjiž. plavalni bazen: pokrite in odprte plavalnice ♪
27.      poznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor ve (za) kaj, je seznanjen s čim: poznavalci trdijo, da spada to vino med najboljša vina; dober poznavalec gob / poznavalec predpisov, razmer / ekspr. položaj je presodil s pogledom poznavalca / dober poznavalec ljudi 2. kdor ima s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: je velik poznavalec evropske književosti; poznavalci Prešernove poezije; izvrsten poznavalec matematične vede / poznavalec tujih jezikov kdor zna, obvlada tuje jezike ♪
28.      poznaválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od poznavalec: dobra poznavalka kraja je / poznavalka glasbe ♪
29.      poznaválski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na poznavalce ali poznavanje: poznavalska merila / ekspr. ocenil ga je s poznavalskimi očmi poznaválsko prisl.: poznavalsko pregledati, proučiti; poznavalsko je pokusil vino ♪
30.      predaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predavanje: predavalna turneja / predavalna ura ♪
31.      predaválnica  -e ž (ȃ) prostor za predavanja zlasti na višjih in visokih šolah: univerzi primanjkuje predavalnic, laboratorijev in kabinetov; predavanje bo v predavalnici številka pet ♪
32.      priznaválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline ♪
33.      priznaválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna 2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine priznaválno prisl.: priznavalno pokimati komu ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209