Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

aval (51-75)

51.      zavalovéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. premakniti se v obliki valov: voda je zavalovela / krilo ji je zvonasto zavalovelo / ekspr. množica je nemirno zavalovela 2. ekspr. pojaviti se, oglasiti se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: zavaloveli so zvoki klavirja; brezoseb. med gledalci je zavalovelo ♪
52.      zavalovíti  -ím dov., zavalóvil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti valove na čem: burja zavalovi gladino morja / veter je zavalovil listje 2. s prislovnim določilom povzročiti, da se kaj valujoč premakne: veter zavalovi meglice preko travnikov 3. ekspr. vznemiriti, razvneti: govor je zavalovil množico na trgu / nemir mu je zavalovil dušo ♪
53.      abuzíven  -vna -o (ȋ) pridevnik od abuzus: abuzivno uživanje uspaval ♪
54.      akademíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice ♪
55.      amfiteatrálen  -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica amfiteatrálno prisl.: ravnina se amfiteatralno dviga ♪
56.      apologétika  -e ž (ẹ́) veda, ki pojasnjuje in brani osnove krščanske vere: apologetika in dogmatika / predaval je apologetiko; pren. apologetika kapitalističnega sistema ♪
57.      barbiturát  -a m (ȃ) farm. uspavalno in pomirjevalno sredstvo: zastrupljenje z barbiturati ♪
58.      bazén  -a m (ẹ̑) 1. obzidan prostor za vodo: kopati se v bazenu; betoniran bazen; plavalni, zimski bazen; bazen s termalno vodo / akumulacijski bazen hidroelektrarne ♦ šport. olimpijski bazen dolg 50 metrov 2. s prilastkom ozemlje okoli kakega središča; področje, območje: gospodarska vloga Maribora in mariborskega bazena; podonavski, zasavski bazen; države sredozemskega bazena / krimski rekreacijski bazen // okoliš z naravnimi bogastvi: gozdarsko-lesni bazen; premogovni, surovinski bazen ♪
59.      beléžiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. zapisovati: časnikar beleži izjave; beležiti si podatke / aparati natančno beležijo hitrost / pisar. se priporočamo in beležimo z odličnim spoštovanjem 2. publ. ugotavljati, opažati: v zadnjem času beležimo odločno tendenco k sprostitvi trga / naši plavalci beležijo letos lepe uspehe imajo, dosegajo ♪
60.      belínček  -čka m (ȋ) manjšalnica od belin: nad cvetom je poplesaval belinček ♪
61.      birìč  -íča m (ȉ í) 1. nekdaj nižji uslužbenec, izvrševalec odločb sodne ali zemljiške oblasti: birič je klical, zastar. oklicaval ukaze; uiti biričem; graščak je poslal biriče po kmeta; mestni birič; gleda kakor birič mrko, neprijazno; zastar. beži, kakor bi ga devet biričev podilo ∙ ekspr. ni se bal ne biriča ne hudiča nikogar se ni bal; vse si je upal 2. ekspr. osovražen predstavnik oblasti: preklinjati gospodo in biriče / Samo milijon nas je, milijon umirajočih med mrliči, milijon, ki pijejo mu kri biriči (Kajuh) ♪
62.      blodíti  in blóditi -im nedov., blójen in blóden (ȋ ọ́) 1. hoditi brez cilja, brez orientacije: karavana blodi po puščavi; bloditi po gozdu, po morju; brez cilja bloditi okrog / oko blodi po planjavi; bloditi z očmi po ljudeh; pren. čudne misli mu blodijo po glavi 2. knjiž. biti v zmoti, v nejasnosti: ali kje je človek, ki nikoli ni blodil, v zmotah taval? (I. Cankar) 3. tudi preh. v vročici zmedeno govoriti; blesti: bloditi v vročici; bloditi nerazumljive reči; s smiselnim osebkom v dajalniku vso noč se mu je blodilo 4. preh., knjiž. spravljati v zmedenost, v zmoto; begati: misel na dekle ga blodi; ljubezen mu blodi razum / s strastjo bloditi kri blodèč -éča -e: blodeč po svetu; blodeč popotnik; nemirno blodeč duh; sam.: pokazati blodečemu pot ♪
63.      bódrost  -i ž (ọ́) knjiž. veselost, živahnost: s svojo bodrostjo je zabaval vso družbo / jasnost in bodrost duha ♪
64.      brezskŕben  -bna -o prid., brezskŕbnejši (ŕ r̄) ki je brez skrbi: brezskrbni otroci / brezskrben izraz obraza / njegova mladost je bila brezskrbna; prijetno, brezskrbno življenje brezskŕbno prisl.: brezskrbno si je požvižgaval; brezskrbno govoriti, spati, živeti ♪
65.      brezvéznik  -a m (ẹ̑) žarg. nepoznavalec, nestrokovnjak: brezveznikov tam ne rabijo ∙ žarg. tega brezveznika ne bom poslušal človeka, ki govori brez smiselne medsebojne zveze ♪
66.      brúnik  -a m (ȗ) redko preprost čoln iz enega debla; drevak: bruniki so zaplavali po nizki vodi ♪
67.      butterfly  -ja [báterflaj] m (ȃ) šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok; metuljček: plavati butterfly; zmagal je v butterflyju; neskl. pril.: plavanje v butterfly slogu ♪
68.      cikcák  -a m (ā) večkrat ostro ukrivljena, lomljena črta: narisati cikcak / ladja pluje v cikcaku; pijanec je v cikcakih taval proti domu; v cikcaku se vzpenjati na goro / krilo je obrobljeno z rdečimi cikcaki; pren. Nadaljnje utrjevanje enotnosti socialističnih držav in komunističnih gibanj je objektivna zakonitost, ki se razvija navkljub vsem začasnim stranpotem in cikcakom (Delo); neskl. pril.: stroj za šivanje cikcak vboda; cikcak črta, vožnja ♪
69.      civíl  -a m (ȋ) 1. v zvezi z v obleka, ki ni uniforma: preobleči se v civil; v spremstvu partizana pride starejši človek v civilu // civilno, nevojaško življenje: rekrut je bil v civilu kuhar; kaj si v civilu? pog. iti v civil zapustiti vojaško, policijsko, miličniško službo 2. pog. kdor ne nosi uniforme, zlasti vojaške; civilist: srečaval sem skoraj same civile ♪
70.      cmŕk  -a m (ȓ) nar. vodni vrtinec: plavalci so se bali cmrka pod skalo ♪
71.      crkávati  -am nedov. (ȃ) 1. pog. poginjati: krava crkava // nizko umirati: ljudje so crkavali od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: crkaval je v vlažnem kletnem stanovanju ♪
72.      čarovníja  -e ž (ȋ) nav. mn. 1. po ljudskem verovanju čarovno dejanje: čarovnica je uganjala čarovnije s palico 2. rokohitrska spretnost: zabaval nas je s svojimi čarovnijami in umetnijami ♪
73.      čebelárski  -a -o [čeb in čǝb] prid. (á) nanašajoč se na čebelarje ali čebelarstvo: natakniti si čebelarsko kapo; čebelarsko društvo / predaval je o svojih čebelarskih izkušnjah ♪
74.      četverobòj  -ôja m (ȍ ó) šport. tekmovanje štirih posameznikov ali moštev: plavalni četveroboj; četveroboj republik ♪
75.      čítati  -am nedov. (ȋ) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati // dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali? 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli // ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani čitajóč -a -e: zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226