Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

aval (26-50)

26.      plaválnica  -e ž (ȃ) knjiž. plavalni bazen: pokrite in odprte plavalnice ♪
27.      poznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor ve (za) kaj, je seznanjen s čim: poznavalci trdijo, da spada to vino med najboljša vina; dober poznavalec gob / poznavalec predpisov, razmer / ekspr. položaj je presodil s pogledom poznavalca / dober poznavalec ljudi 2. kdor ima s študijem, raziskovanjem pridobljeno vednost o določeni dejavnosti, stvari ali področju: je velik poznavalec evropske književosti; poznavalci Prešernove poezije; izvrsten poznavalec matematične vede / poznavalec tujih jezikov kdor zna, obvlada tuje jezike ♪
28.      poznaválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od poznavalec: dobra poznavalka kraja je / poznavalka glasbe ♪
29.      poznaválski  -a -o [u̯s in ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na poznavalce ali poznavanje: poznavalska merila / ekspr. ocenil ga je s poznavalskimi očmi poznaválsko prisl.: poznavalsko pregledati, proučiti; poznavalsko je pokusil vino ♪
30.      predaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predavanje: predavalna turneja / predavalna ura ♪
31.      predaválnica  -e ž (ȃ) prostor za predavanja zlasti na višjih in visokih šolah: univerzi primanjkuje predavalnic, laboratorijev in kabinetov; predavanje bo v predavalnici številka pet ♪
32.      priznaválec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline ♪
33.      priznaválen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki izraža priznanje, pohvalo: priznavalen pogled; kritika tega dela je bila priznavalna 2. s katerim se kaj priznava, potrjuje: spričevala, diplome in druge priznavalne listine priznaválno prisl.: priznavalno pokimati komu ♪
34.      priznavalnína  -e ž (ȋ) stalna ali občasna denarna pomoč borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja: dodeliti, priznati priznavalnino borcem s prenizkimi dohodki; povišanje priznavalnine ♪
35.      spavalíšče  -a s (í) star. kraj, prostor za spanje: pes si je poiskal spavališče pod klopjo ♪
36.      spoznaválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj spoznava, spozna: raziskovalci in spoznavalci resničnosti / dober spoznavalec človeških lastnosti ∙ knjiž. spoznavalec čistega evangelija v protestantskem okolju, nekdaj pripadnik protestantske vere ♦ rel. svetnik, ki ni umrl mučeniške smrti ♪
37.      spoznaválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spoznavanje: spoznavalna pot / domeniti se za spoznavalne znake; ima veliko spoznavalno moč ♪
38.      srečavalíšče  -a s (í) kraj, prostor za srečavanje: park je postal srečavališče ljudi ♪
39.      uravnaválec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) knjiž. kdor kaj uravnava: človek postaja zavesten uravnavalec medčloveških odnosov / trg je uravnavalec proizvodnje ♪
40.      uravnaválen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj uravnava: uravnavalna naprava ♪
41.      uspaválen  -lna -o prid. (ȃ) ki uspava: uspavalna pijača, tableta; pomirjevalna in uspavalna sredstva / njegov glas je enoličen, skoraj uspavalen uspaválno prisl.: uspavalno učinkovati na koga ♪
42.      uspaválo  -a s (á) uspavalno sredstvo: dati bolniku uspavalo; jemati uspavala; pomirjevala in uspavala ♪
43.      zabavalíšče  -a s (í) star. zabavišče: zabavališče z vrtiljaki ♪
44.      zavál  -a m (ȃ) petr. kamnina, ki nastane pri vdoru magme v zemeljsko skorjo; intruzija, lakolit ♪
45.      zavalíti  -ím dov., zaválil (ȋ í) 1. premakniti predmet po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: zavaliti kamen, sod; zavaliti kaj po stopnicah, strmini // povzročiti, da kaj tako premikajoč se pride a) kam: zavaliti hlod k zidu; zavaliti skale v jamo b) od kod: zavaliti sod z voza 2. zagraditi, zapreti kaj s čim, zavaljenim na določeno mesto: zavaliti predor s kamenjem zavalíti se 1. premakniti se po podlagi tako, da se vrti okoli svoje osi: otrok se je zavalil po travi; kepe snega se zavalijo po strmini // tako premikajoč se priti a) kam: kamen se je zavalil v vodo b) od kod: zavaliti se z voza 2. ekspr., s prislovnim določilom nerodno, stežka leči, sesti: zavaliti se na posteljo, stol; zavalil se je v naslanjač / opotekel se je in se zavalil v sneg 3. hitro se začeti premikati v veliki količini: po sobi se zavali črn dim / grom se zavali čez pobočje 4. ekspr., navadno v zvezi z na izraža, da kaj neprijetnega začne prizadevati koga: vsa teža odločitve se je zavalila na njegova pleča; včasih se res preveč zavali na enega človeka zavaljèn -êna -o 1. deležnik od zavaliti: zavaljen hlod, sod; zavaljen prehod 2. ekspr. valjasto debel: zavaljen moški; biti zavaljen kot sod; zavaljeno telo / zavaljen obraz 3. ekspr. globok, nizek: zavaljen glas ♪
46.      zaváljati  -am dov., tudi zavaljájte; tudi zavaljála (á) 1. z valjanjem pritisniti navzdol: seme je treba narahlo zagrebsti in potem zavaljati 2. premakniti kaj po podlagi, navadno sem in tja, tako, da se vrti okoli svoje vzdolžne osi: zavaljati otroka po odeji 3. slabš. z valjanjem pomečkati: obleko je že zavaljal in raztrgal zaváljati se slabš. z valjanjem se zamazati: deček se je zavaljal v luži zaváljan -a -o: ves zavaljan hodi okrog; od mnogih rok zavaljana knjiga ♪
47.      zavaljênec  -nca m (é) ekspr. valjasto debel človek: neroden zavaljenec ♪
48.      zavaljênost  -i ž (é) ekspr. značilnost zavaljenega, debelega: kljub zavaljenosti je uren; zavaljenost trupa ♪
49.      zavaljúh  -a m (ū) slabš. valjasto debel človek: vstopil je čokat zavaljuh ♪
50.      zavalováti  -újem dov. (á ȗ) 1. premakniti se v obliki valov: voda je močno zavalovala / trave zavalujejo v vetru / ekspr. množica je zavalovala / ekspr. lasje so ji zavalovali po hrbtu 2. ekspr. pojaviti se, pokazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na licih ji je zavalovala rdečica / klic je zavaloval po zraku; brezoseb. med poslušalci je zavalovalo / z grede so zavalovali nežni vonji / jeza mu je zavalovala po žilah ∙ ekspr. srce mu je od vznemirjenja zavalovalo začelo močno biti ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226