Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

atol (51-75)


  1.      rèkatolizácija  -e ž (ȅ-á) glagolnik od rekatolizirati: rekatolizacija meščanstva v sedemnajstem stoletju; obdobje rekatolizacije ♪
  2.      rèkatolizacíjski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) nanašajoč se na rekatolizacijo: rekatolizacijsko obdobje ♦ zgod. okoli leta 1600 so na Slovenskem delovale rekatolizacijske komisije ♪
  3.      rèkatolizírati  -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno pokatoličaniti: rekatolizirati deželo ♪
  4.      revmatológ  -a m (ọ̑) zdravnik specialist za revmatične bolezni: iti k revmatologu; kongres revmatologov ♪
  5.      rímskokatóliški  -a -o prid. (ȋ-ọ̑) nanašajoč se na katoličane zahodnega obreda: rimskokatoliška vera / rimskokatoliška cerkev ♪
  6.      simptomatologíja  -e ž (ȋ) veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni ♪
  7.      skatolóški  -a -o prid. (ọ̑) publ. nespodoben, prostaški, zlasti v zvezi s telesnim izločanjem blata, seča: skatološki izrazi v pesmi ♪
  8.      somatologíja  -e ž (ȋ) veda o človeškem telesu: somatologija z anatomijo in fiziologijo; strokovnjak za somatologijo / predavati, somatologijo / žarg. kupiti somatologijo učbenik somatologije ♪
  9.      stárokatoličàn  in stárokatoličán -ána m (ȃ-ȁ ȃ-á; ȃ-ȃ) pripadnik starokatoliške vere: starokatoličani in katoličani ♪
  10.      stárokatólik  -a m (ȃ-ọ̑) starokatoličan ♪
  11.      stárokatóliški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na starokatoličane: starokatoliški škof / starokatoliška cerkev ♦ rel. starokatoliška vera katoliška vera, ki ne priznava papeževe nezmotljivosti ♪
  12.      statolít  -a m (ȋ) nav. mn., anat. drobci anorganskih snovi v ravnotežnem organu; ravnotežni kamenčki ♪
  13.      stomatológ  -a m (ọ̑) zdravnik za bolezni zob in ust, zobozdravnik: poslati pacienta k stomatologu ♪
  14.      stomatologíja  -e ž (ȋ) veda o boleznih zob in ust: razvoj stomatologije / otroška stomatologija ♪
  15.      stomatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na stomatologe ali stomatologijo: stomatološke raziskave / višja stomatološka šola / stomatološka klinika ♪
  16.      travmatologíja  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju (telesnih) poškodb: zgodovina travmatologije / prometna travmatologija 2. žarg., med. travmatološki oddelek v bolnici: poškodovanca so prepeljali na travmatologijo ♪
  17.      travmatolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na travmatologijo: travmatološki učbenik / travmatološki oddelek ♪
  18.      vratolòm  -ôma m (ȍ ó) ekspr. 1. dejanje, pri katerem si osebek lahko zlomi vrat: taka dejanja so pravi vratolomi 2. kdor si zaradi svoje drznosti, tveganja lahko zlomi vrat: ta človek je pravi vratolom ♪
  19.      vratolómen  -mna -o prid. (ọ̄) ekspr. 1. zaradi možnosti zloma vratu smrtno nevaren: vratolomen skok / vratolomne letalske vaje / vratolomne steze, stopnice zelo strme ∙ ekspr. vratolomni skoki cen zelo veliki; ekspr. vratolomna hitrost zelo velika, smrtno nevarna 2. pretirano drzen, nepremišljen: vratolomen mladenič vratolómno prisl.: vratolomno voziti ♪
  20.      vratolómnost  -i ž (ọ̄) ekspr. 1. lastnost, značilnost vratolomnega: vratolomnost skoka 2. vratolomno dejanje: plezanje po teh skalah je prava vratolomnost ♪
  21.      zatólči  -tólčem [ou̯] dov., zatólci zatólcite in zatolcíte; zatólkel zatólkla (ọ́) 1. s tolčenjem, udarjanjem spraviti v kaj tako, da ni višje od površine česa: zatolči zapognjeni žebelj v les / zatolči kol v zemljo zabiti // s tolčenjem, udarjanjem trdno namestiti: zatolči toporišče v sekiro; zatolči veho v sod 2. nekajkrat slišno udariti: v gozdu je zatolkel detel; zatolči po mizi 3. ekspr. začeti močno biti, utripati: ob tem prizoru mu je zatolklo srce; brezoseb. v prsih mu je zatolklo 4. ekspr. z udarci ubiti: zatolči miš; zatolči s palico / zajeli so jih in jih zatolkli 5. pog. narediti, povzročiti, da kdo ne more (uspešno) delovati: zatolči mladega ustvarjalca / prevelika samokritičnost ga je zatolkla ● ekspr. zatolči koga v zemljo uničiti ga, onemogočiti ga zatólčen -a -o: žebelj, zatolčen v desko; fant je popolnoma zatolčen ♪
  22.      zlatolás  in zlatolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ekspr. ki ima zlato rumene lase: zlatolasa deklica ♪
  23.      zlatolásec  -sca m (ȃ) ekspr. kdor ima zlato rumene lase: zlatolasec z otroškim obrazom ♪
  24.      zlatoláska  -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki ima zlato rumene lase: pisati pesmi o zlatolaskah ◊ bot. do en meter visoka šopasta trava z ozkimi klaski, ki so v spodnjem delu rumeno rdeče dlakavi, Chrysopogon gryllus ♪
  25.      abbé  -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA