Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
atelje (488) ![](arw_left.gif)
- ateljé -ja m (ẹ̑) delavnica umetnikov, zlasti slikarjev in kiparjev: ima svoj atelje; postaviti atelje; slikarski atelje / filmski, projektivni atelje // delavnica obrtnikov: fotografski atelje; modni atelje salon; atelje za umetniško fotografijo ♪
- ateljéjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atelje: visoka ateljejska okna / ateljejsko delo; ateljejsko slikarstvo / ateljejsko življenje ♪
- pisáteljev -a -o (ȃ) pridevnik od pisatelj: bogat pisateljev notranji svet; pisateljevo zadnje delo ♪
- pisateljevánje -a s (ȃ) glagolnik od pisateljevati: ukvarjati se s pisateljevanjem ♪
- pisateljeváti -újem nedov. (á ȗ) pisati romane, povesti, novele: spet je začel pisateljevati; pisateljuje samo v slovenskem jeziku / ekspr. ko so si pripovedovali mladostne dogodivščine, so vselej nekoliko pisateljevali si izmišljali, dodajali ♪
- prijáteljev -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od prijatelj: prijateljeve besede so ga opogumile ♪
- prijateljevánje -a s (ȃ) glagolnik od prijateljevati: prijateljevanje s Čopom je bilo za Prešerna zelo pomembno ♪
- prijateljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. biti v prijateljskih odnosih: že od mladosti sta prijateljevali 2. biti v ljubezenskem odnosu: dolgo sta prijateljevala, ne da bi se poročila ♪
- ravnáteljev -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ravnatelje: ravnateljeva pisarna ♦ šol. ravnateljev dan nekdaj dan, ki ga ravnatelj šole enkrat na leto določi kot pouka prost dan, zlasti za kulturne, športne dejavnosti ♪
- ravnateljevánje -a s (ȃ) glagolnik od ravnateljevati: med njegovim ravnateljevanjem je prišlo do mnogih sprememb v zavodu ♪
- ravnateljeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti ravnatelj: ravnateljeval je petnajst let ♪
- skladateljevánje -a s (ȃ) knjiž. skladanje (glasbenih del): posvetiti se skladateljevanju ♪
- sprijateljeváti se -újem se nedov. (á ȗ) sklepati prijateljska razmerja: mladi se radi sprijateljujejo; sprijateljevati se s sodelavci ♪
- akadémski -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek ♪
- álter égo m neskl. (ȃ-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego ♪
- anglíst -a m (ȋ) strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko ♪
- anglístika -e ž (í) veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo ♪
- ántiklerikalízem -zma m (ȃ-ȋ) nazor, ki je proti klerikalizmu: pisateljev bojeviti antiklerikalizem ♪
- aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
- aticízem -zma m (ȋ) lit. posnemanje atiških pisateljev v starogrški in rimski književnosti: avtor se je nagibal k aticizmu ♪
- avreóla in avréola -e ž (ọ̑; ẹ̑) svetleči se kolobar okrog glave upodobljenih svetnikov, svetniški sij: avreola mu obdaja glavo; bleščeča, zlata avreola; svetli lasje ji obkrožajo lice kot avreola; pren., knjiž. drži se ga avreola vojnega heroja; nadel si je mučeniško avreolo; nezaslužena avreola; romantična avreola pisateljevih junakov ♪
- ávtobiográfičnost -i ž (ȃ-á) lastnost, značilnost avtobiografskega: avtobiografičnost romana / zelo opazna je pisateljeva avtobiografičnost ♪
- besédar -ja m (ẹ̑) star. kdor se ukvarja z raziskovanjem besed; slovničar, jezikoslovec: to vprašanje zadeva besedarje in pisatelje ♪
- biológ -a m (ọ̑) strokovnjak za biologijo: biologi in mikrobiologi / gimnazija je razpisala mesto biologa / pog. sestanek biologov iz prvega letnika slušateljev oddelka za biologijo ♪
- blagosŕčnost -i ž (ȓ) knjiž. lastnost blagosrčnega človeka: ganila ga je prijateljeva blagosrčnost ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226