Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
astmo (4)
- ástma -e ž (ȃ) bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo ♦ med. bronhialna, srčna astma ♪
- astmátičarka -e ž (á) ženska, ki ima astmo ♪
- astmátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na astmo: astmatični napad / astmatično dihanje / astmatičen človek človek, ki ima astmo, nadušljiv astmátično prisl.: astmatično sopsti ♪
- astmátik -a m (á) kdor ima astmo, nadušljivec: astmatikom zelo pomaga sprememba okolja ♪