Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asove (7-31)

7.      nàdčasóven  -vna -o prid. (ȁ-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost ♪
8.      nèčasóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna ♪
9.      nèglasóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica ♪
10.      parnásovec  -vca m (ȃ) lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko: v svojih pesmih je posnemal francoske parnasovce ♪
11.      pásovec  -vca m (ȃ) med. pasasti izpuščaj ♪
12.      pasóven  -vna -o prid. (ọ̄) v zvezah: astr. pasovni čas čas na področju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov ♪
13.      šéstpasóven  -vna -o prid. (ẹ̑-ọ̄) urb., v zvezi šestpasovna cesta cesta s šestimi prometnimi pasovi ♪
14.      širokopasóven  -vna -o prid. (ọ̄) elektr. ki lahko sprejema, oddaja, ojačuje širok pas visokofrekvenčnih tokov: širokopasovni ojačevalnik; širokopasovna antena ♪
15.      štíripasóven  -vna -o prid. (ȋ-ọ̄) urb., v zvezi štiripasovna cesta cesta s štirimi prometnimi pasovi ♪
16.      trípasóven  -vna -o prid. (ȋ-ọ̄) urb., v zvezi tripasovna cesta cesta s tremi prometnimi pasovi: promet na tripasovni cesti ♪
17.      vèčpasóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) urb., v zvezi večpasovna cesta cesta z več prometnimi pasovi ♪
18.      vlásovec  -vca m (ȃ) med drugo svetovno vojno pripadnik iz sovjetskih vojnih ujetnikov sestavljenih enot sovjetskega generala Andreja Vlasova, ki se je predal nemškemu okupatorju: vlasovci so ga ubili; oddelek vlasovcev ♪
19.      zúnajčasóven  -vna -o prid. (ú-ọ̄) knjiž. časovno neopredeljen, neodvisen od časa: zunajčasovni kostumi / večnostni, zunajčasovni dejavniki ♪
20.      agitátor  -ja m (ȃ) kdor agitira: agitatorji so nabirali glasove za volitve; politični, volilni agitator; bil je navdušen agitator za zadrugo ◊ teh. priprava za mešanje tekočin ali gostih snovi ♪
21.      artikulírati  -am nedov. (ȋ) lingv. oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati: naravno, afektirano artikulirati; artikulirati samoglasnike, soglasnike ◊ muz. pri izvajanju povezovati ali členiti tone artikulíran -a -o: artikulirani in neartikulirani glasovi; artikuliran govor / artikuliran stavek razločno, jasno izgovorjen; artikulirana izgovarjava besed razločna, jasna ♪
22.      básov  -a -o prid. (ȃ) redko basovski: mož z basovim glasom / basove strune ♪
23.      bíti  bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo ● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo ◊ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici bíti se 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim // knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena ♪
24.      blebetáti  -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 1. slabš. nespametno, nepremišljeno govoriti: povej, pa ne blebetaj toliko / blebetati neumnosti; blebeta, kar mu pride na misel 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete blebeta; blebetati nerazumljive besede ♪
25.      bobljáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: voda v loncu boblja / iz vode so bobljali mehurčki ♪
26.      bóbnati  -am nedov. (ọ̑) 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči ♪
27.      bobnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: sod bobni; zemlja bobni pod koraki; brezoseb. v zemlji je votlo bobnelo // bobneč se hitro premikati: reka bobni čez jez; skale bobnijo v dolino / prst je bobnela po krsti bobneče udarjala 2. slabš., redko vzneseno, a vsebinsko prazno govoriti: govornik bobni z odra bobnèč -éča -e: vlak je bobneč zdrvel čez most; bobneč slap; bobneče besede, fraze ♦ voj. bobneči ogenj močno streljanje iz vseh vrst artilerijskega orožja ♪
28.      bobotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) dajati glasove kot voda pri močnem vretju: v tolmunu je nekaj zamolklo bobotalo ♪
29.      bráti  bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti // dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu // ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje) ● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka ◊ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga ♪
30.      brbljáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: starka kar naprej brblja; brbljala sta o vsakdanjih stvareh / brbljati po francosko 2. dajati kratke, nerazločne glasove, podobne govorjenju: dete veselo brblja; venomer nekaj brblja sam pri sebi / sinica brblja 3. dajati glasove kot voda pri vretju: potoček, novo vino brblja; v loncu brblja juha brbljajóč -a -e: živahno brbljajoč ♪
31.      brbotáti  -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) 1. dajati glasove kot voda pri vretju: v loncu je brbotala kava; v kanalu brbota voda / kotel veselo brbota 2. sunkovito in nerazločno govoriti: brbotala je med jokom / brbotati nerazločne besede brbotajóč -a -e: brbotajoč izvir ♪

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207