Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asove (32-56)

32.      brbráti  -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. govoriti mnogo in nepomembne stvari: dekle se smeje in venomer brbra; ne brbraj kar naprej 2. dajati glasove kot voda pri vretju: voda brbra v loncu; brezoseb. brbra mu po želodcu / race brbrajo po blatu s kljunom brodijo ♪
33.      brbúnkati  -am nedov. (ȗ) dajati glasove kot voda pri vretju; brbotati: voda brbunka ♪
34.      bučáti  -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare ♪
35.      búnkate  medm. (ȗ) posnema glasove pri kovanju: bunkate bunkate ♪
36.      bútati  -am nedov. (ū ȗ) 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna // ekspr. močno udarjati: butati po vratih 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš ● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči ♪
37.      cingljáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati visoke, zveneče glasove: zvonček cinglja; kraguljčki cingljajo / ekspr. voda cinglja čez kamenje // povzročati visoke, zveneče glasove: cingljati s tolarji v žepu; pren., ekspr. cingljati z besedami cingljajóč -a -e: cingljajoči kraguljčki ♪
38.      cínkati ² -am nedov. (ȋ) dajati kratke, cingljanju podobne glasove: za ovinkom je cinkal tramvajski zvonec ♪
39.      cmákati  -am nedov. (ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: grdo je, če kdo pri jedi cmaka; pokušal je vino in zadovoljno cmakal 2. dajati cmakanju podobne glasove: blato je cmakalo pod nogami cmakajóč -a -e: pije glasno cmakajoč ♪
40.      cmokáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. z ustnicami in z jezikom dajati nizke, nezveneče glasove: jej lepo in ne cmokaj! cmokati od, iz poželjivosti; glasno cmokati 2. dajati cmokanju podobne glasove: blato mu cmoka pod nogami; gumijasti podplati cmokajo po mokrem tlaku; brezoseb. v čevljih mu je kar cmokalo / kopači cmokajo po strugi 3. preh., pog., šalj. glasno poljubljati: cmokal me je po licu cmokáje: cmokaje prežvekovati cmokajóč -a -e: cmokajoč z ustnicami in z jezikom; cmokajoč poljub ♪
41.      cmokotáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati cmokanju podobne glasove: blato cmokota pod nogami cmokotáje: luže so se cmokotaje prelivale pod kolesi ♪
42.      cokotáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati tleskajoče, zamolkle glasove: deževni curki cokotajo / cokotal sem po kamenju ♪
43.      cvenketáti  -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, zveneče, kovinske glasove: v žepu so mu cvenketali tolarji // povzročati kratke, zveneče, kovinske glasove: cvenketati s srebrniki / kovanci cvenketajo v nabiralnik cvenketaje padajo ♪
44.      cvičáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z visokim, tožečim glasom: ptice cvičijo 2. dajati cvičanju podobne glasove: sneg je škripal in cvičal pod nogami ♪
45.      cvíliti  -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í) 1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile // dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo 2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti! ● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali cvilèč -éča -e: pes je cvileč zbežal; govoriti s cvilečim glasom; cvileč sopran; prisl.: ženske so se cvileče hihitale ♪
46.      cvokotáti  -ám nedov. (á ȃ) dajati nizke, zamolkle glasove: noge cvokotajo v mokrih čevljih ♪
47.      cvrčáti  -ím nedov. (á í) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: črički, kobilice, lastovke cvrčijo // dajati cvrčanju podobne glasove: mast cvrči v ponvi; sveča dogoreva in cvrči 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: dekletce kar naprej cvrči cvrčèč -éča -e: kaplje cvrčeč padajo v ogenj; cvrčeča pečenka ♪
48.      cvŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. dajati ostre, pokljajoče glasove: čevlji cvrkajo; naložila je, da je koš kar cvrkal; sneg cvrka pod nogami 2. redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: cvrček je cvrkal cvrkajóč -a -e: previdno stopati po cvrkajočem podu ♪
49.      cvrkútati  -am nedov. (ū) 1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi: kobilice, murni, ptiči cvrkutajo // dajati cvrkutanju podobne glasove: plamenček petrolejke cvrkuta; lesene stopnice so cvrkutale pod vsako stopinjo / ekspr. streli nepretrgoma cvrkutajo 2. ekspr. živahno in brezskrbno govoriti; čebljati: ta otrok venomer cvrkuta cvrkutáje: vrata so se cvrkutaje odprla; okrog hiš in hlevov so cvrkutaje švigale lastovice cvrkutajóč -a -e: stopati poleg cvrkutajočega voza ♪
50.      četveroglásen  -sna -o prid. (ā) muz. komponiran za štiri glasove; štiriglasen: četveroglasna skladba / četveroglasno petje ♪
51.      četveroglásje  -a s (ȃ) muz. glasbeni stavek za štiri glasove; štiriglasje: namesto enoglasnih melodij uvaja četveroglasje ♪
52.      četverospèv  in četverospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) muz. vokalna skladba za štiri glasove ♪
53.      čítati  -am nedov. (ȋ) 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati: zna čitati in pisati; čitati gotske črke; na glas čitati // dojemati vsebino besedila: čitati časopis, knjigo; čitali smo, kako je uspela veselica; o tem sem čital v knjigah / čitati Kersnika njegove povesti, romane / se je že začelo, ali ste čitali? 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: čitati note, zemljevid 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: čitati z obraza, na obrazu / vsako željo mu čita iz oči; čitati odgovor v očeh / čitati misli // ugibati, napovedovati: čitati (usodo) iz zvezd, z dlani čitajóč -a -e: zabaval se je, čitajoč ta poročila; ameriška novela je osvojila čitajoči svet ♪
54.      čmokáti  -ám nedov. (á ȃ) redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: čmokati po blatu ♪
55.      čofotáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slišno, plosko udarjati po vodi: otrok čofota v banjici / raca čofota s krili po vodi // ekspr. hoditi po vodi, po čem redkem: čofotati po lužah, po blatni poti 2. slišno, tleskajoče padati ali teči: studenec čofota v korito; voda čofota s strehe // dajati tleskajoče, zamolkle glasove: škornji so zajemali vodo in ob vsakem koraku čofotali; brezoseb. pod nogami je čofotalo čofotáje: čofotaje bresti vodo čofotajóč -a -e: čofotajoč dež ♪
56.      čvekáti  -ám nedov. (á ȃ) 1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati // govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi 2. redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato ♪

   1 7 32 57 82 107 132 157 182 207