Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

asov (28-52)



  1.      masovík  -a m (í) žarg., polit., med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delavec, aktivist: nekoč sem bil masovik, zdaj pa ne grem nikamor več
  2.      masóvka  -e ž (ọ̑) žarg., film., gled. množični prizor, množična scena: snemati masovke; dobro izdelana masovka
  3.      masóvnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost masovnega: gibanje je doseglo veliko masovnost; masovnost organizacije / masovnost kulture
  4.      modrásov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na modrase: modrasova glava / modrasov pik ∙ nar. zahodno modrasov hlapec kačji pastir
  5.      modrásovec  -vca m (á) bot. grm z dišečimi rožnatimi cveti, ki cvete pred olistanjem; navadni volčin
  6.      nàdčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) 1. ki po pomembnosti, veljavnosti presega določen čas: nadčasovni pomen drame; nadčasovne umetnine, vrednote 2. knjiž. brezčasen: nadčasovna resničnost
  7.      nàdčasóvnost  -i ž (-ọ̄) lastnost, značilnost nadčasovnega: nadčasovnost umetnine / knjiž. vsa ta dela so prešla v nadčasovnost brezčasnost
  8.      nèčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna
  9.      nèglasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) lingv. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica
  10.      omasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti kaj množično: omasoviti telesno kulturo / organizacija je omasovila svoje vrste jih naredila številčno močnejše
  11.      omasóvljenje  -a s (ọ̑) glagolnik od omasoviti: omasovljenje športa / omasovljenje organizacije
  12.      opasováti  -újem nedov.) 1. dajati, nameščati komu pas: opasovati otroka; oblačil in opasoval se je kar med tekom // delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: opasovati meč; opasovati si predpasnik 2. knjiž. obdajati, obkrožati: okope so opasovali z žičnimi ovirami / hišo opasuje lesen hodnik; hribovje v polkrogu opasuje ravnino
  13.      parnásovec  -vca m () lit. predstavnik smeri v francoskem pesništvu v drugi polovici 19. stoletja, ki je odklanjala romantiko in zagovarjala objektivnost, strogo obliko: v svojih pesmih je posnemal francoske parnasovce
  14.      parnásovski  -a -o prid. () nanašajoč se na parnasovce: parnasovski pesniki / parnasovski larpurlartizem
  15.      pásovec  -vca m () med. pasasti izpuščaj
  16.      pasóven  -vna -o prid. (ọ̄) v zvezah: astr. pasovni čas čas na področju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15°; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov
  17.      pasóvje  -a s (ọ̑) redko več pasov, pasovi: obleke in pasovje ♦ aer. vezalno pasovje pasovi, s katerimi se pritrdi padalo na telo
  18.      pomasóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) publ. narediti, povzročiti, da postane kdo po načinu življenja in mišljenja enak, podoben množici, večini: tehnika, standard navadno pomasovi posameznika; bili so taki časi, da se je bilo najbolje pomasoviti pomasóvljen -a -o: pomasovljen človek; pomasovljena družba
  19.      povasováti  -újem dov.) v kmečkem okolju krajši čas vasovati: kdaj pa kdaj povasuje pri sosedih / povasovati pri mrliču // nadaljevati z vasovanjem po določenem času: malo še povasuj
  20.      preglasovánje  -a s () glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja
  21.      preglasováti  -újem dov.) 1. pri glasovanju dobiti več glasov kot drugi: preglasovali so ga z desetimi glasovi 2. redko postati bolj slišen od koga, česa; preglasiti: prevpili in preglasovali so jih preglasován -a -o 1. deležnik od preglasovati: govorjenje je bilo preglasovano s kričanjem 2. ki dobi pri glasovanju manj glasov kot drugi: na volitvah je bil preglasovan
  22.      prepasovánje  -a s () glagolnik od prepasovati: tesno prepasovanje stiska notranje organe; prepasovanje halje, obleke
  23.      prepasováti  -újem nedov.) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasovala je otroku svilen trak // prevezovati, stiskati s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasovati obleke; njihove ženske se visoko prepasujejo
  24.      prevasováti  -újem dov.) prebiti, preživeti ob vasovanju: noč je prevasoval
  25.      pripasováti  -újem nedov.) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: hitel je pripasovati meč; pripasoval si je oselnik, da bi šel kosit

   1 3 28 53 78 103 128 153 178 203  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA